18 let od afere JBTZ

Na tradicionalnem srečanju ob 18. obletnici procesa proti četverici so se srečali Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič in Franci Zavrl. Tokrat se jim je pridružil tudi Igor Bavčar, nekdanji predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je bil ustanovljen v podporo četverici, katere priprtje je sprožilo množično gibanje za demokratične spremembe.

T.i. afera JBTZ je pomembno vplivala na slovensko politično dogajanja ob koncu osemdesetih let. Dala je tudi pospešek takratnim prizadevanjem za demokratizacijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic v takratni socialistični Sloveniji.

Trije akterji takratnih dogodkov tudi danes odločilno vplivajo na dogajanje v Sloveniji. Janez Janša je predsednik vlade, predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je eden vodilnih gospodarstvenikov, v političnih, gospodarskih in medijskih krogih pa je vpliven tudi Franci Zavrl, član uprave Skupine Pristop. V javnosti manj izpostavljena sta založnik David Tasič in Ivan Boršter, ki na lanskem kosilu novinarjem ni želel dajati izjav.

Afera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci državne varnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni kasneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Davida Tasiča, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla.

Po prvih aretacijah so v uredništvu Mladine 3. junija ustanovili odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je kasneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic. Vojaški tožilec je 30. junija proti četverici vložil obtožnico in predlagal, da se za Janšo, Borštnerja in Tasiča podaljša pripor do konca sojenja. Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla, ki se je branil s prostosti, na poldrugo leto zapora, Tasiča pa na pet mesecev.

Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiču pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasiča in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.

Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški ulici v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Proces je imel tudi širše politične implikacije, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij.

Tako sta med drugim nastali Slovenska demokratična zveza in Socialdemokratska zveza Slovenije, predhodnica SDS. Skupaj s Slovensko kmečko zvezo, Slovenskimi krščanskimi demokrati, Zelenimi Slovenije in Liberalno stranko so kasneje oblikovali koalicijo Demos, ki je zmagala na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990.