Britanska kraljica Elizabeta II. je ob obisku Lipice v dar simbolično prejela lipicanca – 16 let starega lipicanca z imenom 085 Favory Canissa XXII. Plemenski žrebec je slovenski prvak v dresurnem jahanju, v svetovni dresurni eliti pa se uvršča v sam vrh. Konj bo poslej last britanske kraljice, a bo ostal v oskrbi Kobilarne Lipica.
Kraljica si je plemenitega žrebca ogledala in z nasmeškom komentirala, da je "zelo lep". Darila se je verjetno še toliko bolj razveselila, ker ji je na začetku oktobra poginil najljubši konj z imenom Monarch. Star je bil 25 let. Princ Filip pa je o lipicancu, ki je zaradi množice obiskovalcev vznemirjeno rezgetal, menil, da je "veličasten".
Zanimiva pot prijaznega konja
Žrebec ima posebno mesto v slovenski zgodovini. Začetki rodovniške reje segajo v leto 1580, ime lipicanec pa izhaja iz imena vasi Lipica. Kot je pojasnil Klavdij Čehovin, direktor marketinga v Lipici, se leto 1580, ko je nadvojvoda karantanskih dežel Karl II. kupil kobilarno in vas Lipica, šteje kot leto začetka sistematične reje in selekcije konj v Lipici, ki je temeljila na vodenju rodovnika. Kras je bil namreč v tistem obdobju eno od pomembnejših konjerejskih območij na svetu z avtohtonim kraškim konjem. Z rejo in selekcijo pa se je zatem z leti s plemenitenjem z andaluzijskim konjem in kančkom arabske krvi razvijal tako imenovani kraški konj lipiške reje, ki ga danes poznamo pod imenom lipicanec. Pozneje so to pasmo konj začeli gojiti tudi v nekaterih drugih kobilarnah, zlasti na območju Avstro-ogrske monarhije.
Lipica je bila tako ena prvih kobilarn na svetu, kjer je potekala reja in selekcija na način, da so se vodile rejske knjige, torej sistematično, je pojasnil Marko Marc, strokovni vodja Kobilarne Lipica. S stališča konjereje je kobilarna predstavljala tehnološko naprednost, kar je tudi omogočilo razvoj zelo kvalitetne pasme konj, danes po vsem svetu znanega lipicanca. Kobilarna Lipica je leta 1619 postala dvorna kobilarna Habsburžanov, v njej pa so vedno delali in za čredo skrbeli Slovenci, zato je po Čehovinovih besedah mogoče reči, da je tudi zaradi tega lipicanec slovenski konj. Prav zato ima velik pomen za Slovenijo, saj je eden redkih čistokrvno slovenskih živih simbolov tehnološke in kulturne dediščine, ki izhajajo iz zgodovine in so še danes prisotni. "Lahko rečemo, da je bil lipicanec prva slovenska blagovna znamka že pred več kot štirimi stoletji," je dodal.
Lipicanec je kljub svoji redkosti – po vsem svetu je trenutno približno 6000 čistokrvnih lipicancev, od tega tisoč v Sloveniji – zelo poznana konjska pasma, in sicer prav zaradi svojih lastnosti. Je izredno učljiv konj, zato se bolje nauči raznih elementov dresurnega jahanja. Lipicanec je po rasti srednje velik, globok in širok konj. Njegova višina je približno 156 centimetrov. Griva in rep imata gosto, vendar kot svila tenko žimo. Noge so močne, mišičaste, sklepi izraziti in široki. Kopita so čvrsta in lepo oblikovana. Njegove značilnosti pridejo posebej do izraza v gibanju. Poleg tega je konj izredno prijazen, potrpežljiv in vzdržljiv, zato je primeren tudi za učenje jahanja, zaradi lepega skladnega koraka pa je zelo primeren tudi za vožnjo kočij.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.