'Ker država funkcionira po balkansko, so se nekateri zdravniki temu sistemu prilagodili'

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v sistemskem načelnem mnenju ugotavlja, da zdravniki, ki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu, pomenijo sistemsko korupcijsko tveganje.

Ob tem ugotavljajo, da v javnem sektorju zaposleni zdravniki dodatno delo običajno opravljajo brez zahtevanih dovoljenj, nadzora nad tem pa ni ali je neučinkovit. Kot področje z visokim tveganjem za korupcijo ocenjujejo tudi področje čakalnih vrst.

Dodatni zaslužek zdravnikov

Analiza je pokazala, da uradno dodatno dela le malo zdravstvenih delavcev. Od 36.941 oseb zaposlenih v javnem zdravstvu jih ima urejen status za dodatno delo 6,9 odstotka, večinoma zobozdravniki, zdravniki in psihologi.

Analiza prihodkov podjetij, v katerih so udeleženi zdravstveni delavci, pa je pokazala, da je 1046 takšnih podjetij med 1. januarjem 2004 in 1. septembrom 2013 s poslovanjem z javnim sektorjem zaslužilo 69 milijonov evrov. Od tega jih je od pravnih oseb javnega zdravstva dobilo 55 milijonov. Od proračunskih uporabnikov, v katerih so bili zaposleni zdravniki, udeleženi v podjetju, pa so taka podjetja dobila skupno 2,7 milijona evrov.

Največ zdravstvenih delavcev, ki je bilo udeleženih v zasebnih podjetjih, je bilo redno zaposlenih v UKC Ljubljana (343 zdravstvenih delavcev), sledijo Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (106), Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor (78), Zdravstveni dom Koper (21) in Zdravstveni dom Nova Gorica (21). Ostale ustanove imajo manj kot 20 zdravnikov, ki so udeleženi v zasebnih podjetjih.

Komisija je od Davčne uprave RS pridobila tudi podatke o dodatnih zaslužkih zdravnikov, zobozdravnikov ter zaposlenih v poklicih, povezanih z zobozdravstvom, psihologov ter inženirjev ortotike in protetike.

Podatki o skupnem dohodku iz vseh pogodbenih razmerij, razen pogodbe o zaposlitvi, kažejo, da je oseb v javnem  zdravstvu, ki so v dohodninskih odločbah poleg plače prijavile še druge dohodke, okrog 2900 na leto. Skupna vsota  prijavljenih dohodkov pa je bila med leti 2004 in 2012 okoli 167 milijonov evrov. Največ, za 151 milijonov evrov dohodkov poleg plače, so prijavili zdravniki.

Brez dovoljenj

Zdravniki, ki so redno zaposleni v javnem zdravstvu, morajo za dodatno opravljanje zdravniške službe izven svojega delovnega časa pridobiti dovoljenje ministrstva za zdravje, če je ustanovitelj zavoda država, oziroma župana, če je ustanovitelj občina. Na podlagi tega dovoljenja morajo nato dobiti še dovoljenje ustanove, v kateri so zaposleni. Če obeh dovoljenj nimajo, dodatnega dela ne bi smeli opravljati.

V praksi, kjer je nadzor očitno popolnoma odpovedal, je to precej drugače. KPK je ugotovila, da je kar polovica zdravnikov, ki so sicer redno zaposleni v 16 slovenskih bolnišnicah, prek svojih podjetij ali najemnih pogodb dodatno delala v zdraviliščih, ne da bi imeli za to ustrezna dovoljenja.

Luknje v zakonih

"Iz ugotovljenega obsega, števila in trajanja kršitev obvezujočih zakonskih določil oziroma predpisanih pogojev, pod katerimi je zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih, dovoljeno opravljanje zdravstvenih storitev pri drugih javnih ali zasebnih subjektih, je moč zaključiti, da upravni, inšpekcijski in nadzori v okviru upravljanja in poslovodenja posameznih javnih zavodov niso bili učinkoviti ali pa jih na tem področju sploh ni bilo," ugotavlja KPK.

In opozarja, da k neučinkovitemu nadzoru prispevajo tudi pomanjkljivi predpisi, med njimi tudi Zakon o zdravstveni dejavnosti. Ta ne vsebuje niti določb, ki bi dajale pooblastila za inšpekcijski nadzor na področju dodatnega dela zdravnikov brez potrebnih soglasij, niti kazenskih določb, na podlagi katerih bi se lahko ukrepalo po Zakonu o prekrških.

Preskakovanje čakalnih vrst je huda kršitev

KPK je vzela pod drobnogled tudi čakalne vrste, kjer je tveganje za korupcijo visoko in ni ustrezno obvladano. Njihovo preskakovanje ocenjujejo kot hujšo kršitev poslovanja bolnišnice, ki postavlja bolnike v neenakopraven položaj pri dostopanju do zdravstvenih storitev, ki jih s prispevki za zdravstveno zavarovanje financira celotna družba.

Ministrstvo za zdravje namerava mnenje KPK preučiti

Z ministrstva za zdravstvo so poslali le skop odziv, v katerem so zapisali, da bodo načelno mnenje KPK preučili. Pričakujejo tudi, da bodo v najkrajšem možnem času ukrepali tudi vsi v mnenju našteti nosilci odgovornosti.

Z UKC Ljubljana pa so sporočili, da je generalni direktor Simon Vrhunec vladi in državnemu zboru že pred časom predlagal sprejetje zakonodaje, ki bo uredila prepletanje javnega in zasebnega.

Posredovali so tudi podatke za zadnji dan februarja. Takrat je bilo pri njih zaposlenih 1163 zdravnikov in zobozdravnikov, soglasje za delo izven kliničnega centra pa jih je imelo 164. "Ob tem pa želimo opozoriti tudi na pozitivne učinke izdajanja soglasij. S tem, ko v UKC Ljubljana svojim zaposlenim izdamo soglasje za delo v drugem javnem zavodu, pri koncesionarju ali v zasebnih inštitucijah, skrajšujemo čakalne dobe in omogočamo, da državljani Republike Slovenije na ta način lažje in hitreje pridejo do vrhunskih specialistov, ki jih imamo v UKC Ljubljana," so poudarili.

Možina: Strogo ločevanje javnega in zasebnega bi pomenilo zlom javnega zdravstva

Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina meni, da stroge ločnice med javnim in zasebnim zdravstvom ni mogoče vzpostaviti, saj bi se sicer javno zdravstvo v trenutku sesulo. V Sloveniji namreč primanjkuje kar 1000 zdravnikov. "V takih razmerah je logično, da zdravniki delajo več, kot je običajen delovni mesec," je dejal.

"Če bi potegnili takšno ločnico, da bi zdravnikom prepovedali, da delajo še drugje, potem bi se čakalne dobe in vrste bistveno podaljšale," je dodal predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin.

Oba pa sta kot sporno ocenila dejstvo, da polovica zdravnikov pri matičnem delodajalcu ni zaprosila za dovoljenje za delo drugje.

Kuštrin je tudi opozoril, da je na zdravnike "dvoživke", ki svoje hkratno delovanje v javnem in zasebnem zdravstvu zlorabljajo tako, da bolnike preko zasebnih ambulant uvrščajo na čakalne vrste v javnem zdravstvu, opozarjal že nekdanjega ministra za zdravje Dorjana Marušiča, za problem pa naj bi vedel tudi nekdanji minister Tomaž Gantar. "Vsi so vedeli, kaj se dogaja, pa noben ni nič naredil," je dejal.