100 dni Janševe vlade: od epidemije, afere z zaščitno opremo do Janševe basni o vojni z mediji

Vlada Janeza Janše, ki je po januarskem odstopu prejšnjega predsednika vlade Marjana Šarca mandat nastopila 13. marca, dan po razglasitvi epidemije covid-19 v Sloveniji, je v tem kratkem času odločala na rekordnih 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Večinoma so jih zaznamovali sprejeti ukrepi za obvladovanje novonastalih kriznih razmer, razpravi o njih so ministri večinoma posvetili tudi ustanovno sejo vlade. Tedaj so ustanovili krizni štab in sprejeli del ukrepov, več jih je sledilo v prihodnjih dneh in tednih.

Koalicijski partnerji se po 100 dneh dela vlade hvalijo predvsem z uspešnim delom pri obvladovanju epidemije. Da je k hitri zajezitvi epidemije pripomoglo tudi odločno ukrepanje aktualne vladne ekipe, ki je že prve dni mandata sprejela nekatere odločilne in učinkovite ukrepe, sporoča vlada in dodaja, da se razmere v Sloveniji umirjajo, predvsem po zaslugi večmesečnega garanja zdravstvenega osebja, policistov, pripadnikov civilne zaščite in vseh, ki so dosledno upoštevali zaščitne ukrepe. Slovenija je konec epidemije razglasila kot prva v Evropi.

Temeljni dohodek, čakanje na delo, prepoved prehajanja med občinami 

V tem času smo dočakali prvi, drugi, tretji sveženj protikoronskih ukrepov, oblikovanih v okviru skupine ekonomistov, ki jih je vodil Matej Lahovnik. Svežnji interventnih ukrepov so si sledili z nekajtedenskimi presledki, skupni cilj vseh pa je bil blažitev socialnih stisk prebivalstva ter pomoč gospodarstvu, da preživi šok ob zaprtju javnega življenja in zaustavitvi dejavnosti. S prvima dvema svežnjema se je po ocenah vlade ohranilo 260.000 delovnih mest, neposredno finančno pomoč pa je med epidemijo dobilo kar 1,3 milijona prebivalcev. 

Vlada je delodajalce za čas epidemije oprostila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tiste zaposlene, ki delajo, tem pa namenila 200 evrov mesečnega kriznega dodatka. Prav tako se je odločila za subvencioniranje čakanja na delo in za kritje nadomestila za tiste, ki zaradi višje sile niso mogli delati. Od preklica epidemije konec maja država podjetjem pomaga tudi s subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa, za spodbujanje turizma pa je vsem prebivalcem namenila turistične bone. Pripravila je tudi poroštveno shemo za zagotavljanje likvidnosti podjetij, a ta še ni zaživela, saj je treba podrobnejša pravila glede poroštev za posojila urediti v uredbi.

Med sprejetimi ukrepi so bili tako omejevalni ukrepi, med katerimi za enega bolj strogih velja enomesečna prepoved prehajanja med občinami. 

Kadrovski cunami in napadi na medije 

Koalicijski partnerji opozarjajo, da vlada ni imela 100 dni miru – pred poslanci in poslankami v državnem zboru se je zaradi domnevnih nepravilnosti že moral zagovarjati gospodarski minister Zdravko Počivalšek, interpelacija pa čaka tudi notranjega ministra Aleša Hojsa. Vlada se sooča tudi s protesti, ki so v času omejevalnih ukrepov potekali na balkonih, nato so protestno kolesarili po ulicah slovenskih mest. Protestov in razlogov zanje je več, najglasneje pa so protestirali po medijskih razkritjih o domnevno spornih nabavah zaščitne opreme in zaostrovanju pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij v okoljskih upravnih postopkih. 

Odmevale so tudi nekatere kadrovske poteze. Vlada je že na svoji prvi seji razrešila direktorico policije, načelnico Generalštaba Slovenske vojske in direktorja obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo. Odmevale so tudi menjave na vrhu Nacionalnega preiskovalnega urada, Statističnega urada RS in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, v nadzornem svetu Telekoma Slovenije in programskem svetu Radiotelevizije Slovenija. Na številne kritike so naletele tudi menjave direktorjev zavoda za blagovne rezerve in Nacionalnega inštituta za javno zdravje med samo epidemijo. Izbor Jelka Kacina za vladnega govorca za covid-19, ki je dnevno vodil novinarske konference v času epidemije, pa so mnogi primerjali z njegovo vlogo med osamosvojitveno vojno, ko je prav tako v Cankarjevem domu vodil novinarske konference kot takratni minister za informiranje.

Predvsem pa si vlada ni naredila usluge z načinom komuniciranja in napadi na medije – v zadnjih 100 dneh je tako v javnosti odmeval odgovor Svetu Evrope glede "komunističnih medijev" v Sloveniji, pa spremni dopis zunanjega ministra Anžeta Logarja k poročilu Bruslju o stanju pravne države, še najbolj pa premierjeva "basen" o vojni z mediji. Kritične tone je bilo tako v začetnih mesecih slišati tudi iz koalicijskih vrst. Predvsem v SMC in DeSUS so bili denimo ostri do omenjenega Janševega zapisa o vojni z mediji in do Logarjevega spremnega pisma. 

Prvih 100 dni so zaznamovali tudi prestopi poslancev, SMC je ostala brez dveh – prvi se je pridružil LMŠ, drugi pa SD. Koalicija ima tako 46 poslancev, na glasovanjih pa jo večkrat podpre tudi opozicijska SNS. Da je to prva vlada, ki lahko v 100 dnevih pokaže velike rezultate, meni Zmago Jelinčič. "Dobro delo se odraža tudi v besnenju dela opozicije, ki vlaga interpelacije in organizira kolesarske promenade," je dejal in dodal, da bi bilo pametneje, da gredo ob petkih na ljubljansko kulinarično prireditev, kjer da je še bistveno več ljudi kot na kolesih.

Vlada napoveduje osredotočanje na zaveze iz koalicijske pogodbe, zlasti demografijo in zdravstvo

V poslanski skupini SDS prvih 100 dni vlade pod vodstvom njihovega predsednika ocenjujejo kot izjemno uspešne. "Takoj ob nastopu je bila vlada soočena s situacijo, ki ji v zgodovini Slovenije še nismo bili priča, epidemijo covid-19. Toda zahvaljujoč učinkovitim ukrepom vlade in finančni pomoči slovenskemu prebivalstvu ter gospodarstvu, ki je bila zajeta v prve tri protikoronske svežnje, je Slovenija iz te preizkušnje izšla kot zmagovalka. To nam je omogočilo, da smo kot prvi v EU razglasili konec epidemije," so poudarili.

V prihodnje se bo vlada osredotočala predvsem na zaveze iz koalicijske pogodbe. V ospredju bodo tako predvsem oskrba starejših, ureditev demografskega sklada in reševanje problematike slovenskega zdravstva, izpostavljajo v SDS. 

Tonin: Odločitev, da gredo v koalicijo, je bila pravilna

Predsednik NSi Matej Tonin ob prvih 100 dneh vlade pravi, da stvari znotraj koalicije delujejo dobro, komunikacija teče, odprte zadeve redno usklajujejo. Čim prej želijo zagnati gospodarstvo. Sprejet je poseben zakon, ki bi odpravljal ključne birokratske ovire in pospeševal projekte z že zagotovljeno finančno konstrukcijo. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj želi odpraviti omejitve pri delu od doma. Na tem ministrstvu pa pripravljajo tudi celosten pregled socialnih transferjev in pomoči, da bi bili bolj učinkoviti in bi hkrati zagotovili, da se "bo delo izplačalo", je nanizal Tonin.

Prav tako je izpostavil koalicijske pogovore o nacionalnem demografskem skladu in demografskem uradu. "Verjamem, da bi, če bomo delali trdo, če se bomo potrudili, lahko v jeseni ti instituciji tudi imeli," je ocenil. Za NSi je pri nacionalnem demografskem skladu pomembno, da se vse premoženje združi pod eno streho in da sklad ne bo skrbel zgolj za starejše in pokojnine, ampak za celotno populacijo, tudi za večjo rodnost in vračanje visoko kvalificiranih Slovencev v domovino, je pojasnil. Ob pričakovanjih DeSUS v zvezi z omenjenim uradom je Tonin menil, da "koalicija ni samo NSi in ni samo DeSUS, v koaliciji smo štirje koalicijski partnerji, da dosežemo neki cilj, je potreben dogovor".

Glede trdnosti koalicije pa pravi, da v politiki ni nič dokončnega, stvari se hitro spreminjajo. Tudi na podlagi internih raziskav pa v stranki ocenjujejo, da je članstvo zadovoljno z delom njihove ministrske ekipe, z delom vlade in da je bila odločitev, da gredo v koalicijo, pravilna. Da pa bodo za to plačali neko ceno, so vedeli vnaprej in jo tudi sprejemajo, je dejal ob dejstvu, da so doslej v vsaki koaliciji pridobivale največje stranke, manjše pa nekoliko izgubljale. Prepričan je, da se je njihova ministrska ekipa izkazala, na "dolgi rok pa se vendarle nekje rezultat mora tudi pokazati". Na vprašanje, ali v NSi pričakujejo spremembe pri vodenju ministrstev glede na spremenjena razmerja po tistem, ko sta SMC zapustila dva poslanca, pa je Tonin odgovoril, da niso v vladi zaradi položajev, "vsekakor pa je treba ta bremena pravično razdeliti". V koalicijskih pogovorih so to vprašanje že izpostavili, bolj natančno pa se bodo lahko o teh stvareh pogovarjali, ko se bodo razmere v drugih koalicijskih strankah konsolidirale.

Počivalšek: V dobrobit Slovenije je treba strniti politični, razumski in ekonomski potencial

Počivalšek, ki je funkcijo gospodarskega ministra v tej vladi že branil na interpelaciji, pa meni, da je zdaj čas za zaveze iz koalicijske pogodbe. "Največje naloge so ponovni zagon slovenskega gospodarstva, digitalizacija, vlaganje v raziskave in razvoj ter inovacije, debirokratizacija, skladen regionalni razvoj Slovenije in omilitev političnih strasti ter neskladij," je Počivalšek dejal v izjavi novinarjem. Glede umiritve strasti ne misli na koalicijo, pač pa na celoten politični položaj v Sloveniji: "Zdaj je čas, ko moramo stopiti skupaj, in vsi, ki kaj znamo in zmoremo, narediti tisto, kar Slovenija potrebuje."

Odločen je tudi glede ohranitve vseh štirih ministrskih položajev SMC. V koaliciji je bilo namreč slišati o možnosti prerazporeditve pri vodenju resorjev glede na nova razmerja v DZ med koalicijskimi strankami, potem ko sta SMC zapustila dva poslanca. Dodal je, da njihovi štirje ministri ne vodijo ministrstev za to, da bi se ukvarjali s promocijo, ampak bodo naredili vse za uresničitev ciljev iz koalicijske pogodbe. "Treba  je pogledati, kdo je kaj naredil za to, da smo tu, kjer smo. O tem ni diskusije," je še poudaril prvak SMC.

Janja Sluga, vodja poslanske skupine SMC, prav tako zatrjuje, da so po prioritetnem ukvarjanju s koronakrizo, na katero se je po njenem mnenju vlada dobro odzvala, že začeli dajati na mizo vsebine, zaradi katerih so vstopili v koalicijo. Ta je trdna in po vsaki interpelaciji ali napovedi interpelacije le še bolj strne vrste, je dodala. Da je vlada pri obvladovanju epidemije kljub kritikam pri nabavi zaščitne in druge opreme delovala odlično, meni tudi vodja poslancev NSi Jožef Horvat, ki je med ključne cilje uvrstil skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu in izboljšanje poslovnega okolja. Tudi v DeSUS izpostavljajo, da je sedaj čas za vsebinske projekte, izpostavljajo pa demografski sklad in ustanovitev urada za demografska vprašanja oz. ministrstva brez listnice. 

Prav tako potekajo priprave na predsedovanje Svetu EU, ki ga Slovenija prevzema v drugi polovici leta 2021, že sedaj pa skupaj v triu z Nemčijo in Portugalsko določa prednostne naloge. 

Koalicijske partnerice DeSUS, SMC in NSi zavračajo pogoste očitke, da so podrejene pritiskom največje vladne stranke, in zagotavljajo, da so pri odločanju suverene. Ob očitkih glede Janševe komunikacije na spletnih omrežjih pa Jurša ugotavlja, da je predsednik vlade naredil veliko dobrega, a bi lahko tudi manj tvital in manj spodbujal "sovražnike, ki jih ima na levem političnem polu". Sicer pa meni, da se retorika politične levice iz DZ prenaša na ulice, kar ni dobro za Slovenijo.

Tudi po Horvatovem mnenju je težava, ker se sovražna retorika iz DZ širi na ulice in je "stanje duha v državi ta trenutek tako nizko, kot že dolgo ne". Horvat meni, da je način komunikacije v DZ šel pod pas, celo do nivoja kršitev kazenskega zakonika. Na vprašanje, ali ne prilivajo olja na ogenj tudi predstavniki vlade s svojim komuniciranjem, pa je tudi on odgovoril, da bi bili v NSi bolj zadovoljni, če bi "bil kakšen tvit manj".

'Ideološka, nepoštena vlada, polna koruptivnih praks' 

Večina opozicijskih strank je 100 dni Janševe vlade pospremila z ostro kritiko, ki se nanaša zlasti na nabavo opreme v epidemiji. Očitajo ji tudi zanje sporno kadrovanje, odpiranje ideoloških tem, premierju Janši pa neprimerno komunikacijo in razdvajanje. Vlada je naredila tudi kaj dobrega, dodajajo, v SNS izpostavljajo njene rezultate.

V LMŠ menijo, da se je vlada izkazala za "ideološko, nepošteno, posledično pa tudi neoperativno in polno koruptivnih praks". "Epidemijo je izkoristila za obračunavanje z opozicijo in novinarji, na kakršnokoli kritiko, tudi tisto najbolj dobronamerno, pa je odgovorila z diskreditacijskimi napadi na Twitterju in v svojem strankarskem 'mediju', ki ga financirajo iz tujine. Vse te slabe strankarske medijske prakse je predsednik vlade prenesel tudi na uradne vladne komunikacijske kanale." Menijo tudi, da se je vlada napačno lotila tudi naslavljanja gospodarskih, socialnih in družbenih posledic epidemije. "Ukrepi, sprejeti v okviru paketov za pomoč gospodarstvu, temeljijo na zapletenih postopkih, predvsem pa so njihovi učinki prepočasni." 

"Afera na afero, začenši z nabavami zaščitne opreme, revitalizacija ustaštva, teptanje osnovnih demokratičnih standardov, blatenje Slovenije v tujini, poskusi podrejanja javne radiotelevizije, obračunavanje najvišjih vladnih funkcionarjev z drugače mislečimi, zavajanje in vnašanje razkola v družbi je le del skrajno zaskrbljujoče in dolge slabe bilance prvih 100 dni te vlade," dodajajo v največji opozicijski stranki. 

Koordinator Levice Luka Mesec ocenjuje, da je to najslabša vlada v Sloveniji v zadnjih 30 letih. Po njegovih ocenah nikoli še nismo imeli vlade, "ki bi ljudi tako razdvajala, ki bi tako grobo izkoriščala katastrofo, kot je bila epidemija covid-19 za lastne interese". Izpostavil je nabavo zaščitne in druge opreme. "In nikoli še nismo imeli premierja, ki bi na Twitterju vsak dan razdvajal ljudi in spuščal dimne bombe kulturnega boja zato, da prikriva lastno in vladno nesposobnost," je še prepričan Mesec. Vsi projekti vlade po njegovih ocenah niso bili slabi. Izpostavil je temeljni dohodek za samozaposlene in nadomestila za čakanje za delavce, ki so ostali brez dela, kar so podpirali tudi v Levici. Številni ukrepi za gospodarstvo pa so bili po njegovih ocenah prepozni in slabo domišljeni.