Pahorjeva politika čez vse meje

Premier Borut Pahor delo vlade, ki je mandat nastopila v zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah, ocenjuje kot uspešno, kritiki pa kot napake vlade izpostavljajo prepočasno protikrizno ukrepanje in kadrovske menjave.

Tudi v Zares kritični do Pahorja

Po prvih 100 dneh je čas za analizo tudi pri nas, pravi Golobičeva desna roka v Zaresu Bogdan Biščak. In našteva: varčevalni in protikrizni ukrepi, socialni dialog, plače javnih uslužbencev, zametki nove kadrovske politike, to, pravi, vladi šteje v plus.

Biščak pa izpostavlja tudi nekaj minusov: "Mislim, da je vlada preveč časa izgubila z dogodki, kot je bilo imenovanje Rupla, z iskanjem konsenza za vsako ceno, pri čemer so rezultati tega iskanja zelo slabi. Zdi se mi, da se je še poslabšalo vzdušje v politiki, kar je vladi vzelo nekaj energije na začetku, po mojem mnenju brez potrebe."

Prvič pred kamero POP TV Zares prizna tudi, da lahko pridejo do točke, ko enostavno ne bo šlo več. Preverimo, kaj je na tem, da bi koalicijska vez lahko počila in še, da obstaja celo razmislek, ali bi bilo mogoče predsednika vlade zamenjati.

"Vse opcije so odprte. Če bo vlada nadaljevala tako kot prejšnji teden, ne vem, zakaj ne bi končala mandata. Če se bodo pa nadaljevali postopki, do katerih sem bil kritičen in niso privedli do učinkov, so pa seveda možni tudi slabši scenariji," razmišlja Biščak.

Vlada premiera Pahorja je bila imenovana 21. novembra lani, natanko dva meseca po parlamentarnih volitvah. Ministrsko ekipo vladne koalicije, ki jo sestavljajo stranke SD, Zares, DeSUS in LDS, so v državnem zboru podprli v SD, Zares, DeSUS, LDS in SNS, proti pa so glasovali poslanci SDS in SLS. Danes tako mineva sto dni od nastopa vlade, ki običajno veljajo za "sto dni miru", v katerih opozicija vladi omogoči vzpostavitev oblasti in prevzem odgovornosti.

Velik del pozornosti vlade je v prvih stotih dneh usmerjen v oblikovanje ukrepov, s katerimi bi omilili posledice svetovne finančne in gospodarske krize v Sloveniji. Dosedanji mandat so zaznamovali tudi odnosi s sosednjo Hrvaško, iskanje načina sodelovanja z opozicijo ter poskusi za vzpostavitev novih standardov na področju kadrovske politike. Še pred iztekom "stotih dni miru" pa je vlada zaradi reševanja problematike izbrisanih doživela že tudi prvo interpelacijo.

Dober odziv vlade

Premier Borut Pahor prvih sto dni dela vlade ocenjuje kot uspešno obdobje. Po njegovi oceni se vlada bistveno bolje odziva na težave, ki so povezane z gospodarsko in finančno krizo, kot je to občutiti v javnosti, kjer se je, kot ocenjuje, "pozornost morda preveč preusmerila v nekatere kontroverzne odločitve".

Zaradi tega si Pahor želi, da bi se vladi v prihodnje znova uspelo povsem osredotočiti na premagovanje finančnih in gospodarskih težav. Pri tem se zaveda, da bodo deležni očitkov opozicije, da so prepočasni, in da so nekateri koraki za odpravljanje posledic krize premajhni, vendar hkrati opozarja, pa je pomembno slediti razvoju krize in se nanjo odzivati na primeren način. Preveliko hitenje pri sprejemanju protikriznih ukrepov se namreč nekaterim državam ni obrestovalo, je spomnil.

Tudi v koalicijskih poslanskih skupinah prvih sto dni dela nove vlade ocenjujejo kot uspešno, posebej glede na to, da je delo prevzela v zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah. Nasprotno so do dela vlade bolj kritični v opoziciji, kjer kot napake vlade izpostavljajo prepočasno protikrizno ukrepanje in kadrovske menjave.

Sto dni zamujenih priložnosti

V SDS so pred dnevi prav tako komentirali sto dni vodenja vlade. "Vlada je namreč prva v zgodovini Slovenije, ki ji je uspelo po samo stotih dneh zapraviti visoko podporo, ki so jo imele doslej vse vlade na začetku mandata," navajajo v SDS.

Poudarili so, da je Pahorjeva vlada na področju finančne in gospodarske krize zamudila s pomebnimi ukrepi, zaradi česar pa vsak dan ostane od 200 do 300 ljudi brez službe. Pohiteli so z izdajanjem odločb t. i. izbrisanim brez zakonske podlage. Z odškodninami naj bi tako obremenili državni proračun za najmanj 425 milijonov evrov. "Zaradi velikega dviga trošarin za goriva, državljanke in državljani po dolgih letih plačujemo dražje gorivo kot naši južni in severni sosedi. Dodatek za upokojence je pozabljen," so zapisali na spletni strani SDS.

Kadrovske menjave, ki so bile glavni očitek prejšnji vladi, so že takoj na začetku mandata dosegle velikanske razsežnosti, na čelo Nove ljubljanske banke (NLB) so postavili poslanca LDS. Poleg tega pa naj bi koalicija direktorja policije imenovala brez javnega razpisa. Kritični so bili tudi do reševanje vprašanja meje s sosednjo Hrvaško.

Poteze, ki so razburile javnost

Po navedbah vodje poslanske skupine Zaresa Cvetke Zalokar Oražem je Pahorjeva vlada svoj mandat nastopila v precej težkih in zapletenih časih, vendar se je kljub temu v njih dobro znašla. "Ob začetku je bilo morda tudi nekaj zadreg, vendar mislim, da jih za zdaj v koaliciji razrešujemo korektno," pravi.

Nekaj več slabe volje v koaliciji je bilo po njenih besedah zaradi nekaterih potez predsednika vlade, predvsem zaradi imenovanja Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca premiera, vendar poslanka meni, da se je tej temi posvečalo veliko preveč pozornosti. Po njenem bi si namreč več pozornosti zaslužilo delo ministrov, ki so se spopadali z nekaterimi težavami, ki so jih podedovali od svojih predhodnikov. Ukrepanje vlade v primeru gospodarsko-finančne krize Zalokar Oražmova ocenjuje kot uspešno, "predvsem zato, ker do zdaj še nihče v svetu ni našel pravega recepta za spopad s to krizo".

Namestnik vodje poslanske skupine SLS Franc Bogovič je dejal, da so se v DZ po njegovem večinoma ukvarjali s protikriznimi zakoni, ki tudi sicer "niso dovolj hrabri". "V zvezi s tem sem predvsem pričakoval, da bomo sprejeli dohodninske olajšave za investicije, kar pa se ni zgodilo. Slišim tudi, da vlada spreminja stališča glede hitrejšega vračanja DDV, kar bo zagotovo napaka," je dejal.

Pri dosedanjem delu vlade vidi tudi nekaj "na pol kontroverznih potez," predvsem imenovanje Dimitrija Rupla za posebnega premierovega odposlanca za zunanje zadeve. "Tu nam ni bilo čisto jasno, kakšni so nameni s tem imenovanjem," pravi. Pozdravlja pa odločno stališče premiera Boruta Pahorja, ko gre za odnose s Hrvaško.

Po oceni vodje poslanske skupine SNS Zmaga Jelinčiča je vlada v prvih 100 dneh vladanja delala dobro predvsem na področju reševanja težav s Hrvaško, kjer je "pokazala, da je vlada RS in ne vlada Hrvaške ali EU". Veliko slabše se je po njegovem odrezala pri sprejemanju ustreznih ukrepov, povezanih z gospodarsko-finančno krizo.