Državni zbor je ob obstrukciji poslancev SD, LDS, Zares in Lipe s 47 glasovi za in nobenim proti sprejel novi kazenski zakonik, ki uvaja številne novosti, med njimi možnost dosmrtnega zapora in evidenco pedofilov.

Nov kazenski zakonik predvideva tudi dosmrtno ječo in register pedofilov. (Foto: POP TV)

Novi kazenski zakonik med drugim uvaja dosmrtno kazen za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva. Na dosmrten zapor bodo lahko obsojeni tudi tisti, ki bi zagrešili dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katere je zagrožena najvišja kazen 30 let zapora.

Zakonik predvideva tudi možnost vzpostavitve posebne evidence storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb. Predvidena je možnost dajanja podatkov o izbrisanih sodbah za t.i. pedofilska kazniva dejanja tistim ustanovam, društvom in združenjem ljudi, ki se ukvarjanja z učenjem, vzgojo ali varstvom otrok in mladoletnikov.

V poglavju kazniva dejanja zoper življenje in telo sta zapisani dve obliki kaznivega dejanja odvzema življenja, in sicer umor in uboj, kar je prav tako novost. Uboj predstavlja odvzem življenja drugi osebi brez obteževalnih okoliščin, pri umoru pa gre za hujšo obliko odvzema življenja.

V zakoniku je posebno poudarjeno varstvo pravic delavcev. Nova oblika kaznivega dejanja s področja kršitev pravic delavk je preprečevanje delodajalcev, da bi v času zaposlitve zanosile. Z do tremi leti zapora bo posebej sankcionirano prisiljevanje delavk ob začetku sklenitve delovnega razmerja k podpisu izjave, da ne bodo imele otrok. Kot posebno kaznivo dejanje bo opredeljeno tudi šikaniranje na delovnem mestu, to je t.i. mobing. Zagrožena kazen bo prav tako do treh let zapora.

Novost je tudi, da sodišče lahko postavi pod varstveno nadzorstvo tudi pogojno izpuščeno osebo in ji določi enaka navodila kot pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom. Ob tem je podana možnost prestajanja kazni zapora na prostosti z delom v korist humanitarnih organizacij ali lokalnih skupnosti. koalicije razširil tudi možnost izvršitve. S splošno koristnim delom se bo lahko izvršila kazen zapora do dveh let.

Kazenski zakonik predvideva tudi novost v povezavi z zastaranjem. Ohranja sicer delitev na zastaranje kazenskega pregona in zastaranje izvršitve kazenskih sankcij, opušča pa razlikovanje med relativnim in absolutnim zastaranjem, je pojasnil minister.

Državni zbor je sicer drugo in tretje branje novega kazenskega zakonika opravil brez navzočnosti večine opozicijskih poslancev. Že pred začetkom torkove druge obravnave so v poslanskih skupinah SD, Zares in LDS napovedali, da pri obravnavi ne bodo sodelovali, saj ne želijo prevzeti soodgovornosti za po njihovem mnenju neprimeren postopek in vsebino zakonika. V Lipi pa so tedaj napovedali obstrukcijo v primeru, če poslanska večina ne bo prisluhnila njihovim predlogom. Ko so bila njihova dopolnila zavrnjena, so tudi oni zapustili dvorano. Sicer so v opoziciji opozarjali, da predlogu nasprotuje velika večina stroke, na preudarno sprejemanje zakonika pa je opozoril tudi predsednik republike Danilo Türk.