FOTO in VIDEO: Kaj pomeni biti Slovenec?

17 študentov vizualnih komunikacij in notranjega oblikovanja na ljubljanski Visoki šoli za dizajn je s pomočjo svojih profesorjev iskalo odgovore na vprašanje, kaj pomeni biti Slovenec oziroma kakšna je slovenska identiteta.

Je to povezano s krajem rojstva, potnim listom ali jezikom? Moraš mogoče znati skuhati govejo juho in splezati na Triglav? Takšna in drugačna vprašanja so študentje postavljali prijateljem, družinskim članom, tujcem na ulicah pa tudi sami sebi. In rezultat? Tega je mogoče videti v Muzeju novejše zgodovine Slovenije (MNZS), kjer so odprli dvojezično razstavo, sestavljeno iz intervjujev, fotografij, risb, receptov in celo nekaj petja.

Direktorica MNZS dr. Kaja Širok je povedala, da so se za takšno sodelovanje z Visoko šolo za dizajn odločili predvsem zato, ker ob obeleževanju 20. obletnice Slovenije pozabljamo na besedo "mladi“. Ob spominu na leto 1991 se je tako pomembno tudi vprašati, kako mladi razmišljajo o sebi oziroma, kaj jim pomeni biti Slovenec. Odgovori so po besedah Širokove različni. "Ravno različnost odgovorov in različnost pogledov na to, kdaj je Slovenija nastala in kaj slovenska identiteta sploh pomeni, je poudarek te razstave,“ je razložila Širokova.

Študentje so projekt oblikovali pod vodstvom gostujočega profesorja Alexa Vogelsanga, ki prihaja iz Švice. Ta je na odprtju razstave odkrito priznal, da o slovenski identiteti ne ve ničesar. "Sem pa zelo vesel, da nisem edini. Ko boste šli na razstavo, boste spoznali, da tudi Slovenci sami ne vedo točno, kaj je to," je dejal Vogelsang.

Vogelsang je sicer na zabaven način predstavil izzive, ki so jih imeli pri ustvarjanju razstave. Vsem, ki prvič organizirajo razstavo, je svetoval, naj to počnejo v državi, kjer ne bodo razumeli jezika. "Poskrbite tudi, da imate za organizacijo razstave na voljo le štiri tedne. Delati začnite po tem, ko sta dva tedna že minila," se je šalil Vogelsang. Ob tem je dodal, da je "dobro", če nimate skoraj nič denarja in pri razstavi ne predstavljate le predmetov, pač pa hkrati napišete tudi knjigo, oblikujete plakate, montirate filme in imate na splošno čim več elektronskih stvari, ki povzročijo veliko težav. "Zadnji izziv pa je, da poskrbite, da imajo študentje v času oblikovanja razstave izpite," je hudomušno dodal Vogelsang.

A vsi ti izzivi so dali dobre končne rezultate, s katerimi je Vogelsang izjemno zadovoljen, študentje pa so po njegovih besedah dali vse od sebe.

Spremljanje slovenske zgodovine

Muzej novejše zgodovine Slovenije je sicer nacionalen muzej, ki pokriva obdobje od začetka prve svetovne vojne naprej. Kot je razložila Širokova, v prvi polovici stalne razstave obiskovalec lahko vidi obdobje do konca druge svetovne vojne, medtem ko druga polovica pokriva obdobje po drugi svetovni vojni in tudi današnji čas.

V sobi, kjer je trenutno razstava "Ali ste že bili na Triglavu?" bodo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije decembra odprli stalno razstavo o samostojnosti Slovenije, torej o zadnjih 20 letih slovenske države.

Po besedah Širokove muzeji dan danes niso le nek vir informacij, ampak vse bolj prostor izmenjave. Gre za tako imenovan muzej participacije, kjer lahko vsak posameznik tudi nekaj doprinese in takšen tip muzeja želi postati tudi MNZS. "Upam, da bomo v naslednjih letih ta cilj lahko tudi realizirali in skupaj z družbo oziroma okolico, s celotno Slovenijo tudi naredili muzej, ki bo dostopen vsakemu posamezniku," je povedala Širokova.