Pred letom 1991 smo Slovenci poletni dopust večinoma preživljali na hrvaški obali. To počnemo še danes, razlika je le v tem, da smo takrat počitnikovali v eni od turističnih kapacitet katerega od slovenskih podjetij, danes pa imamo ali svoje dopustniško stanovanje, prikolico, apartma ali pa eno od naštetih preprosto najamemo.
Razlika med nekoč in danes je tudi v tem, da si je dopust pred osamosvojitvijo lahko privoščil praktično vsak, saj so podjetja svoje kapacitete, ki so bile v številnih obmorskih krajih od Istre, Kvarnerja pa vse do Dalmacije, delavcem omogočala za le nizke stroške. V hrvaških kampih je tako kar mrgolelo slovenskih prikolic in slovenskih družin, ki pa so se med vojno umaknile. Vendar pa smo se kmalu spet vrnili. Sicer ne v tisti stari obliki, ko smo vsako leto v katrco, lado ali yuga natrpali živeža za vseh deset dni in se počasi po stari cesti proti morju prebijali čez Črni Kal do slovenske Obale in naprej proti Hrvaški.
Imajo pa slovenska podjetja še danes številne turistične kapacitete ob hrvaški obali. Danes so to pretežno apartmaji, kamor pa po zatrjevanju podjetij njihovi zaposleni še vedno zelo radi hodijo. In če so Slovenci pred letom 1991 lahko dopustovali celo ob Blatnem jezeru na Madžarskem, kamor so na primer hodili uslužbenci takratnega PTT, je danes velik del turističnih kapacitet slovenskih podjetij kar doma – v zdraviliških krajih, gorah in na morju.
'Tisti, ki niso šli z nami, so vedno vedeli več o tem, kaj se je dogajalo'
V okviru podjetij pa zaposleni ne le počitnikujejo, ampak od nekdaj hodijo tudi na krajše t. i. sindikalne izlete. In čeprav se jih je nekoč držal sloves, da so to izleti, kjer se delavci dobro najejo in še bolj napijejo ter bolj malo vidijo, upokojenka iz Ljubljane, sicer pa nekdanja delavka v tovarni bonbonov Šumi, zatrjuje, da vsaj pri njih ni bilo tako.
"Seveda so si sodelavci s seboj na avtobus prinesli kakšno stekleničko domačega žganja, a daleč od tega, da bi bili sindikalni izleti le priložnost za popivanje. Se je zgodilo, da se je kdo preveč napil, praviloma so bili to moški, vendar nikakor to ni bilo nekaj običajnega,“ pravi in dodaja: "Zmeraj so bile izjeme, ki so popestrile in včasih tudi zagrenile izlet. Ampak jaz pravim, služba je služba, družba pa družba. In na teh izletih si si pač lahko malo več privoščil kot sicer. Samo zavedati se moraš, da boš moral nositi morebitne posledice."
Najbolj zanimivo pa se ji zdi, da so o dogajanju na izletih vedno več vedeli tisti, ki jih na njih sploh ni bilo. "Po izletu so bile zanje najbolj zanimive teme, kako se je kdo obnašal, kaj je delal ali pa, kako se je napil," se z nasmeškom spominja.
Njihov sindikat je pred osamosvojitvijo organiziral predvsem izlete po Sloveniji, ki so se ponavadi končali na eni od turističnih kmetij ali v gostilni, kjer so poskrbeli, da ljudje niso bili lačni ali žejni. "A tudi tu ni bilo tako, da bi se kar napili in obležali. Se je včasih zgodilo, da smo koga čakali, a ponavadi ne zato, ker bi bil tako pijan. Bolj zato, ker nam je bilo tako lepo, da je bilo potem kar težko oditi,“ še pravi in dodaja, da so se vedno dobro imeli. "Muzika je bila, tako da smo tudi zaplesali in kakšno zapeli."
'Sindikalci' nostalgično v nekdanje republike
Podjetja oziroma sindikati, ki so v njih delovali, so sicer poleg Slovenije organizirali izlete tudi po širši domovini. "Obvezno je bilo v tistih časih obiskati Beograd, muzej 25. maja in grob bivšega predsednika, kakor tudi Brione,“ pojasnjujejo v Pošti Slovenije, ki je sicer nastala po osamosvojitvi, so pa še danes pri njih zaposleni delavci iz nekdanjega podjetja PTT, kjer so destinacije izbirali po predlogih članov sindikata. Priljubljene destinacije v Jugoslaviji so bile med drugim še Sarajevo, Beograd, Mostar in Kornati, nostalgija pa zaposlene v slovenskih podjetjih očitno daje še danes.
V večini podjetij, na katere smo se obrnili, so nam potrdili, da se še vedno pogosto odpravijo v kraje bivše 'Juge'. Zaposleni v Merkurju so bili po besedah tiskovne predstavnice Katje Kozina celo tako navdušeni nad Sarajevom, da so tja odšli kar dvakrat. "Člani sindikata Merkur Group so si zelo dobro zapomnili tudi izlet v Črno goro, Makedonijo, Srbijo oziroma Beograd ter Bosno in Hercegovino. Eden lepših izletov je bilo tudi križarjenje po Kornatih,“ je povedala Kozinova. Tudi v Petrolu so nam povedali, da se pogosto odpravijo v katero od nekdanjih republik, poleg tega pa so najpogosteje potovali še v Italijo, na Madžarsko, letos v južno Nemčijo, na Češko in v Avstrijo.
V Mercatorju se letos pripravljajo na izlet najverjetneje v Švico, njihov sindikat pa je do zdaj poleg krajev po bivši Jugoslaviji organiziral še izlete po raznih koncih Italije – San Marino, Benetke, Neapelj, Rim, bili pa so tudi v Budimpešti, Pragi, Bratislavi in na Dunaju. Lek ni nobena izjema, kar se tiče sindikalnih izletov. Države nekdanje Jugoslavije so bile in so še danes glavna destinacija zaposlenih. "Letos imamo v načrtu še en daljši izlet v tujino in en izlet po Sloveniji. Lahko rečem, da so izleti ena od aktivnosti sindikata, ki je med člani najbolj zaželena,“ pravi predsednica njihovega sindikata Lidija Mihelčič.
Čeprav sindikalne izlete še vedno organizirajo, pa zagotovo ne več v takšnem obsegu in obliki kot nekoč. Ali če si sposodim besede Zorana Petroviča, predsednika Sindikata policistov Slovenije: Medsebojno druženje v tistem času je bilo neke vrste predhodnica "team buildinga“. Dandanes pa so sindikalni izleti drugačni, predvsem so to bolj motivacijski vikendi in pa izobraževanja.
KOMENTARJI (94)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.