O dogovoru, predvsem pa o prebežnikih, kot ljudeh, ki so morali zapustiti dom v borbi po boljšem življenju, razmišljajo znanstveniki: astrofizičarka Andreja Gomoc, zgodovinar Oto Luthar, fizik Dragan Mihailović; zdravnica in humanitarka Anica Mikuš Kos, arhitekta Maruša Zorec, ustavni pravnik in strokovnjak za migrantska vprašanja Samo Bardutzky in strokovnjak za diplomatske študije in mednarodno politično ekonomijo, Boštjan Udovič.
Skupni imenovalec vseh, spoznati je treba njihove usode, ne obsojati vsepovprek, jih vključiti v družbo, ne getoizirati, izkoristiti njihov potencial.
In kaj zares piše v globalnem dogovoru? Na dvome z dejstvi odgovarja Samo Bardutzky.
Migranti in begunci so izenačeni?
"Ne drži. Definicija beguncev je v mednarodnem pravu določena že od 50. let s konvencijo, obstaja na tisoče sodb sodišč po celem svetu, debele knjige, ki definirajo definicijo begunca podrobneje in tega en nezavezujoč pravni sporazum ne more kar tako spremeniti."
Dokument odpira vrata za migracije?
"Sam po sebi gotovo ne, dokument identificira probleme, ki jih imamo v svetu v zvezi z migracijami, identificira, kaj si države s tem v zvezi želijo spremeniti in države v dobri veri pristopajo k temu, da se bodo reševanja teh problemov lotile."
Ogrožena je suverenost držav.
"Dokument na več mestih omenja in se zavezuje k spoštovanju suverenosti držav."
Dogovor je pravno zavezujoč.
"Dogovor sam izrecno omenja, da ni pravno zavezujoč."
Slovenija bo zaradi dogovora postala žep za migrante.
"To ni odvisno od tega dogovora, to je odvisno od evropske zakonodaje, to je odvisno od evropskega prava migracij in azila, in tukaj je treba voditi te debate, ki so pomembne, ne pa nujne z globalnih dogovorom o migracijah."
KOMENTARJI (769)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.