SDS osvojila največ svetniških mest, SLS pa največ županov

Na letošnjih lokalnih volitvah je bilo v občinske svete izvoljenih največ kandidatov na predlog volivcev, med strankami pa je največ svetniških mest osvojila Slovenska demokratska stranka (SDS).

Ta je dobila skupno 129.151 glasov, kar predstavlja skoraj 17 odstokov glasov oziroma 537 mandatov. Druga najuspešnejša v izvoljenih kandidatih za občinske svetnike je bila stranka Socialni demokrati (SD), ki je osvojila 78.266 glasov ali slabih 10 odstotkov glasov oziroma 335 mandatov. Sledita jima Nova Slovenija (NSi) z 49.296 (6,39 %) glasov in 176 osvojenimi mandati ter Slovenska ljudska stranka (SLS) s 47.944 (6,21 %) glasov in 218 osvojenimi mandati.

Desus je dobil 4,82 % glasov (131 mandatov), SMC 4,13 % glasov (91 mandatov), Levica 3,05 % glasov (41 mandatov), LMŠ pa 2,54 % glasov (53 mandatov).

Še 14 mandatov so dobili svetniki iz vrst SNS, šest iz stranke Zeleni Slovenije, sedem iz SAB, osem iz Dobre države, Piratska stranka Slovenije ni dobila nobenega mandata.

Analiza je pripravljena na podlagi vseh preštetih glasovnic v občinah, kjer so člane občinskih svetov volili po proporcionalnem volilnem sistemu.

LMŠ, Levica, Desus, SAB in SNS zaenkrat še brez župana

SLS že praviloma dosega dobre rezultate na lokalnih volitvah. Tako je bilo tudi letos, ko so dobili kar 23 od skupno 51 predlaganih županskih kandidatov. Druga najuspešnejša stranka na letošnjih volitvah je po do zdaj znanih podatkih SD s 14 župani od 58 predlaganih kandidatov. Tretje mesto pa je osvojila SDS, ki je sicer predlagala največ kandidatov med vsemi strankami (80), od tega jih je bilo izvoljenih 12.

Sledijo jim stranke NSi, ki je dobila osem županov od 28 predlaganih, SMC je dobila enega župana od 24 predlaganih, stranka Zeleni Slovenije pa je od petih predlaganih kandidatov slavila v eni občini. Ostale stranke – Desus, SAB, SNS, Piratska stranka Slovenije, LMŠ, Dobra država in Levica – kljub predlogom župana iz svojih vrst vsaj zaenkrat niso dobile.

Tudi na tokratnih lokalnih volitvah je največ izvoljenih županov sicer kandidiralo s podporo volivcev. Uspešni so bili v 87. od skupno 298. občinah. V štirih občinah je zmagal kandidat iz ostalih strank, v šestih pa kandidat, ki ga je predlagala koalicija večih strank.

V Šarčevem Kamniku največ glasov dobil kandidat NSi

Čeprav LMŠ v prvem krogu ni dobila nobenega župana, pa so, kot so navedli v sporočilu za javnost, z rezultati zadovoljni, saj da jim je "uspelo sestaviti 38 kakovostnih kandidatnih list za občinske svete in devet kandidatov za župane".

Skupno so pridobili 53 mest v občinskih oz. mestnih svetih v občinah Murska Sobota, Moravske Toplice, Ljutomer, Hoče–Slivnica, Vuzenica, Dravograd, Slovenj Gradec, Mislinja, Šoštanj, Zreče, Ilirska Bistrica, Zagorje ob Savi, Prebold, Domžale, Črnomelj, Kranj, Jesenice, Radovljica, Lukovica, Velike Lašče, Bled, Idrija, Ivančna Gorica, Log Dragomer, Ljubljana, Sevnica, Komenda in Škofljica.

V Kamniku se je kandidat LMŠ Igor Žavbi, ki opravlja začasno funkcijo župana in podžupana, uvrstil v drugi krog županskih volitev, vendar ga je po številu glasov prehitel kandidat . V LMŠ so ob tem zapisali, da je to kandidat z izkušnjami, ki "si je v štirih letih pridobival bogate izkušnje na področju občinske uprave in mu je tovrstno delo dobro znano". V Žavbija je prepričan tudi predsednik stranke Marjan Šarec, ki pravi, da bo "znal voditi Kamnik, ker je skromen, realen in ve, da lahko uspeš le s trdim delom, z voljo, vztrajnostjo in energijo, s pomočjo odlične ekipe, ki jo v naši stranki imamo".

Žavbija, ki je v Kamniku osvojil 28,96 % glasov, je sicer za dobre pol odstotka glasov prehitel kandidat NSi Matej Slapar.

Podobnik uspeh SLS na lokalnih volitvah vidi kot dobro napoved za prihodnost stranke

V SLS so zadovoljni z rezultatom tokratnih lokalnih volitev in tudi nad višjo volilno udeležbo. Predsednik stranke Marjan Podobnik je na današnji novinarski konferenci izrazil prepričanje, da je to dober znak za stranko za prihodnje volitve.

Da se je padanje volilne udeležbe na tokratnih volitvah ustavilo, je po besedah Podobnika za Slovenijo zelo pomemben podatek. Pri tem ne verjame, da "ne gre za trenutno spremembo smeri, ampak bo to pomenilo, da se bo v prihodnje udeležba krepila tudi na volitvah na državni ravni".

Po navedbah Podobnika je SLS v prvem krogu lokalnih volitev skupno dobila skupno približno 59.000 glasov volivcev, kar jih zelo veseli. V prvem krogu je bilo izvoljenih 23 županov SLS, poleg tega pa še sedem njihovih članov in kandidatov, ki "so se odločili za zavetrje statusa neodvisnih". Kandidirati kot neodvisni kandidat s podporo volivcev namesto strank je trenutno močan trend v Sloveniji, ugotavlja Podobnik, ki v tem vidi obliko "umika iz prve vrste". A verjame, da se bo tudi ta trend obrnil.

Da je izid lokalnih volitev "dobra popotnica za naprej", je ocenil tudi evropski poslanec stranke Franc Bogovič.

"V Sloveniji se soočamo s tem, da je težko nagovoriti ljudi, da se politično izpostavijo. Veliko lažje je ljudi nagovoriti za kandidaturo na neodvisni listi kot na strankarski listi. To je ena večjih težav te države. Smo deležni negativne selekcije, ker se ljudje ne želijo izpostavljati. To je narobe. Če želimo, da bodo slovensko politiko vodili najboljši, sposobni ljudje, se mora to spremeniti. Sposobnejši ljudje se raje odločajo za lokalno politiko kot za državno," je ugotavljal Podobnik.

Prvak SLS verjame, da je uspeh na tokratnih lokalnih volitvah tudi že napoved prihodnjih uspehov stranke. Tako SLS po prihodnjih parlamentarnih volitvah vidi kot parlamentarno in tudi vladno stranko. Verjame, da bo tudi še naprej močna v Evropskem parlamentu. Glede evropskih volitev, ki bodo prihodnje leto, Bogovič danes sicer še ni želel konkretno govoriti o evropskih volitvah, češ da so v stranki svoje sile usmerili v lokalne volitve, a je potrdil, da bo "po vsej verjetnosti na listi za Evropski parlament".

V SLS po besedah Podobnika snujejo Partnerstvo za prihodnost, ki ga vodi njihov vidni član Ludvik Toplak. Preko partnerstva želijo združevati ljudi in ideje, ne glede na politično prepričanje ali strankarsko pripadnost. Poudaril je, da to ni ustanavljanje vlade v senci, a želi si privabiti posameznike iz vrst tehnične inteligence, predstavnike drugih strok, mlade, ki so polni idej, pa ne vedo, kako z njimi priti naprej. Zagotavljajo, da bo vsaka ideja slišana. Tako bodo tudi v prihodnje usmerili delovanje SLS, je pojasnil.

Podobnik je na vprašanja novinarjev spregovoril tudi o načrtih za združevanje SLS s stranko Franca Kanglerja NSLS. Kot je povedal, ni vprašanje, ali se bodo združili, ampak le, ali bodo združitev speljali na kakem drugem dogodku ali pa na statutarnem kongresu, ki naj bi potekal spomladi, pred evropskimi volitvami. V dobrih odnosih je tudi z drugimi nekdanjimi vidnimi člani stranke, kot je na primer celjski župan Bojan Šrot. V stranki tako tudi njega štejejo za "svojega". Verjamejo, da se bodo tudi drugi nekdanji člani, ki so se v preteklosti iz različnih razlogov umaknili iz stranke, spet vključili in da iz SLS nastaja nova stranka, odprta za vse, z izjemo skrajnosti.

Listi Zorana Jankovića kar 42 odstotkov glasov, SLS v Ljubljani doživela poraz

Nedeljske lokalne volitve so v Ljubljani zopet prinesle zmago dosedanjemu županu Zoranu Jankoviću in absolutno večino njegovi svetniški listi. Kot kažejo delni neuradni rezultati, bo imela Lista Zorana Jankovića, ki je prejela dobrih 42 odstotkov glasov, v ljubljanskem mestnem svetu 23 svetnikov in svetnic, kar je eden več kot pred volitvami.

Upoštevajoč, da bo Janković svoje svetniško mesto prepustil drugemu kandidatu oziroma kandidatki in brez upoštevanja preferenčnih glasov, je videti, da bo 19 svetnikov istih kot v prejšnjem mandatu, štirje pa novi. Med njimi ne bo več tajnika Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzeta Porića, naj bi pa sedeže po novem zasedli Anže Miklavec, Daniel Avgadič, Tone Kastelic in nekdanja direktorica mestne uprave Jožka Hegler.

Jankovićeva lista je sicer na volitvah pred štirimi leti dobila 21 svetniških mest, a se je med mandatom okrepila za enega.

Druga največja svetniška skupina v 45-članskem ljubljanskem mestnem svetu, kot kaže, postaja SDS, ki so ji volivci namenili 19 odstotkov glasov in je dosedanjih šest svetniških mest (ob začetku mandata leta 2014 je imela še enega več) povečala na deset. Sedež so med drugim obdržali Anže Logar, Mojca Škrinjar in Ksenija Sever, novo mesto pa denimo dobivata strokovni delavec na ministrstvu za obrambo Zvone Čadež ter sociologinja Ana Zagožen.

Z več kot osmimi odstotki in pol glasov sledi Levica, ki je osvojila štiri svetniške sedeže. Pred štirimi leti so bili v mestni svet izvoljeni trije svetniki takratne koalicije Združena levica, a se je svetniška skupina nato razšla. Ob koncu mandata je bila Levica zastopana z eno svetnico, Natašo Sukič. Te med predstavniki Levice, kot kaže, ne bo, sedež v mestnem svetu je med drugim osvojil kandidat Levice za župana Ljubljane Milan Jakopovič.

S tem je Levica po številu svetniških mest na tretjem mestu zamenjala SMC, ki ji je število svetniških mest s šest padlo na eno. Tako predstavnik SMC v ljubljanskem mestnem svetu ostaja le nekdanji poslanec Dragan Matić, ki je bil sicer neuspešen v tekmi za županski stolček v prestolnici.

Svetniška skupina NSi bo imela namesto dosedanjih treh predstavnikov le še dva svetnika. Sedež naj bi ohranila Mojca Sojar, izgubila Mojca Kucler Dolinar, pridobil pa Jožef Horvat, a ne gre za istoimenskega poslanca. SD medtem ostaja pri dveh predstavnikih. To sta postala njihov kandidat za župana Ljubljane Marko Koprivc in Martina Vuk.

Po novem v mestnem svetu ne bo predstavnikov SLS in DeSUS, ki sta imeli ob koncu mandata po enega svetnika, čeprav je DeSUS na volitvah 2014 osvojila dve svetniški mesti. Bodo pa tam po novem po en predstavnik Liste Marjana Šarca (LMŠ), Stranke Alenke Bratušek (SAB) ter Liste kolesarjev in pešcev. LMŠ bo predstavljala Katja Damij, SAB Maša Kociper, Listo kolesarjev in pešcev pa Janez Stariha.

Po neuradnih podatkih volilne komisije v Ljubljani nobenemu kandidatu z list ni uspel preboj v mestni svet s preferenčnim glasom.