Svet staršev predlaga spremljanje pouka preko videokonferenc

Čeprav so počitnice v polnem teku, pa številni, tudi zaradi vse slabše epidemiološke slike, razmišljajo, kaj bo prinesla jesen, predvsem na področju šolanja. Šolska ministrica Simona Kustec je sicer že v začetku julija pojasnila, da bo potek šolanja odvisen zgolj od epidemiološke slike konec avgusta, se pa na ministrstvu že pripravljajo na štiri možne scenarije, kako naj bi šolanje potekalo v prihajajočem šolskem letu.

Po predstavitvi vseh scenarijev je največ polemik sprožil drugi model, po katerem naj bi se učenci od prvega do petega razreda osnovne šole vrnili v učilnice, pouk pa bi potekal le v eni učilnici. Učenci od šestega do devetega razreda osnovne šole pa bi se šolali na daljavo. Scenarij za srednje šole predvideva, da bi polovica dijakov, denimo prvega in drugega letnika, obiskovala pouk v razredu dva tedna, dijaki tretjega in četrtega letnika pa bi se šolali doma. Po dveh tednih bi se skupini zamenjali.

In medtem ko so strokovni delavci mariborske Prve gimnazije proti omenjenemu scenariju podpisali tudi peticijo, ki se ji je pridružil tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), pa so v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) na pristojno ministrstvo in Zavod RS za šolstvo raje poslali dopis, v katerem ponujajo predloge, kako pouk na daljavo, če bo to potrebno, ustrezno organizirati.

Po njihovem mnenju naj bi bil pouk na daljavo skrajna možnost, ko zaradi zdravstvenih razmer pouk v šoli za vse učence ne bi bil dovolj varen. "Predvsem nas zanima, kakšne so možnosti za kombinirano poučevanje v smislu en teden v šoli, en teden na daljavo; ali npr. 2 dni v tednu v šoli, 3 dni izobraževanje na daljavo tako, da bi polovica učencev, ki ne bi bila pri pouku v šoli, lahko spremljala pouk preko videokonference (oziroma si ogledala posnetek pozneje, ker verjetno sledenje urniku po video povezavi ne bi bilo možno za vse."

V takem primeru, poudarjajo, ne bi bilo potrebe po dvojnem številu učiteljev, bi pa bil problem varstva mlajših otrok, menijo. "Različica tega načina bi bila, da bi se polovica otrok zbrala drugje, na primer na podružnični šoli v kraju bivanja ali drugem primernem prostoru (sodelovanje lokalne skupnosti). Morda bi bil tak način primeren za manjše kraje, kjer je možnost prenosa okužbe majhna. Učenci vozači bi tako kljub verjetni odpovedi javnega prevoza do centralne šole z dodatnim učiteljem ali z ustrezno tehnologijo lahko sledili pouku na bližnji podružnici," predlagajo v ZASSS. 

Če bo treba pouk (delno) izvajati na daljavo, naj bo ustrezno prilagojen, še opozarjajo. "Navedene teme zadnja okrožnica MIZŠ šolam z dne 6. 7. 2020 ne vsebuje, vendar pa so prejšnje okrožnice obravnavale različne usmeritve za izvedbo pouka na daljavo, ki bodo, kot razumemo, v veljavi tudi v prihodnje, če bi bilo to potrebno. Ne glede na navedeno, bi v tem dokumentu znova izpostavili nekaj pričakovanj in razmislekov v zvezi s prilagajanjem pouka pri izvedbi na daljavo," so navedli in izpostavili, da je živi stik med učiteljem in učenci nenadomestljiv, v primeru pouka na daljavo pa naj bo prisoten vsaj občasni video stik. "Zgolj pisno posredovanje navodil, kje najti učno snov in katere naloge je treba opraviti, se je izkazalo kot neprimerno," so prepričani.

Pri pouku na daljavo je s stališča učenca poleg omejitve kanalov za spremljanje pouka pomembna tudi organizacija snovi, so prepričani v ZASSS. "S tega stališča bi bila morda dobrodošla priprava ene spletne vstopne točke z dnevnim urnikom, tako da bodo učenci sistematično vodeni skozi potrebne dnevne učne aktivnosti, kar bi podprlo oziroma omogočalo njihovo samostojno učenje, saj večina še nima razvitih ustreznih spretnosti samoregulacije za zelo uspešno samostojno izobraževanje na daljavo. Predlagamo, da se urnik (na predmetni stopnji) v primeru izobraževanja na daljavo prilagodi tako, da se v enem dnevu izvede manj predmetov. Predmete, ki obsegajo do tri ure na teden, bi lahko izvajali zgoščeno npr. enkrat na teden ali na dva tedna (zlasti pri predmetu, ki obsega 1 uro na teden). To bi učencem in učiteljem omogočilo boljše osredotočanje na učno snov." 

Zvezo aktivov svetov staršev Slovenija zanima še, ali so v pripravi konkretni napotki učiteljem: kako, koliko in katero snov v primeru pouka na daljavo obravnavati oziroma opustiti? "Bi bilo morda smiselno pri določeni učni snovi povezati učence v učne time? Skupine 3 do 5 učencev bi skupaj izvajale pripravo različnih šolskih nalog. S tem bi povečali sodelovanje med učenci, ki se je izkazalo kot šibka točka preteklega pouka na daljavo, morda pa bi razbremenili tudi učitelje, saj bi sem jim ustrezno zmanjšalo število nalog za pregledovanje in bi jih ostalo več časa za podajanje povratnih informacij," še menijo.