4. marca so v Zdravstvenem domu Ljubljana, nevede, obravnavali nultega pacienta, ki je kljub vsem ukrepom uspel priti v čakalnico: "Potem pa začneš razmišljati, kaj vse si ti naredil, ko si pristopil do pacienta; ali si sploh imel masko, si si razkužil roke, koliko ljudi je bilo takrat v tisti čakalnici, koliko zaposlenih je bilo zaradi tega izpostavljenih... Cel kup skrbi se potem sproži," pove zdravnica Špela Tevžič iz ZD Ljubljana.
Ob začetku epidemije so v ZD Ljubljana vzpostavili največjo vstopno točko za covid-19 v Sloveniji, na katero gravitira 575.000 prebivalcev osrednje Slovenije, in kjer odvzamejo 16 brisov na uro. "34 dodatnih medicinskih sester in zobozdravnikov za pravilno odvzemanje brisov smo usposobili, preden je epidemija zaštartala," pove Tonka Poplas Susič iz ZD Ljubljana.
Poleg tega so organizirali krizni štab s skupino koordinatorjev, vzpostavili triažo na vhodu, ločili covid in nekužne ambulante, prilagodili organizacijo dela nujne medicinske pomoči, zobozdravstva, patronaže in vzpostavili poseben klicni center ... Mnogo zaposlenih se tudi po koncu delovnega časa ni vračalo domov, da so tako zaščitili svoje domače.
Kljub temu, da so odvzeli brise skoraj 15 odstotkom testirancem, se prav nihče od 1600 zaposlenih ni okužil z novim koronavirusom.
Za nabavo zaščitne opreme so v času med januarjem in aprilom porabili milijon evrov in zaenkrat ustvarili skupno štiri milijone evrov izgube. Trenutno imajo za 10 do 14 dni zaloge zaščitne opreme, na vhodu so ohranili triažo, še vedno so odprte tudi covid točka in covid ambulante.
"Za pregled pri zdravniku ali zobozdravniku se morajo ljudje naročiti po telefonu, elektronski pošti - osebno naročanje zaenkrat ni možno," pa pravi strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič.
Med epidemijo je obisk v zdravstvenem domu močno upadel. Trenutno obravnava lahko poteka s pregledom v ambulanti ali še vedno tudi preko posveta po telefonu. "Smo zmagali tudi zaradi pacientov, ker so postali izjemno razumevajoči, razumeli so, kaj pomeni krizna situacija," doda Poplasova.
Mednarodni Inštitut za politiko, zagovorništvo in upravljanje, ki ima sedež na Dunaju, je izpostavil Južno Korejo, Tajvan, Novo Zelandijo, Vietnam in Islandijo kot pet najbolj uspešnih držav v boju z novim koronavirusom. Posebno omembo pa je namenil tudi Sloveniji, ki jo je poleg Slovaške, Jordanije in Grčije umestil med države, ki so bile hitre in inovativne pri sprejemanju ukrepov za zajezitev epidemije.
"V Sloveniji smo zelo hitro omejili epidemijo, to je bilo zelo pomembno in tudi ustavljanje države je bilo izraženo v precej manjši meri, kot marsikje drugje," izpostavlja Beovičeva. V zadnjem času opažamo vnose iz tujine, še opozarja. "Dogajajo se seveda različna, tudi velika druženja, in to je seveda nevarno, lahko se nam zgodi, da se bo eden od teh vnosov razširil po nekem velikem druženju, da bomo imeli v trenutku nekaj 10 novih obolelih," dodaja Beovičeva.
To pa lahko pomeni spet več bolnikov v intenzivnih enotah, smrtne žrtve, drugi val in ponovne ukrepe...
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.