Domove za starejše, zavode in zapore bodo razglasili za ogrožena območja

Na Brdu pri Kranju sestankuje vladna delovna skupina, ki išče rešitve, kako – glede na poslabšano epidemiološko sliko – čim bolj omejiti še dodatno širjenje koronavirusa. Strokovna skupina naj bi na mizo dala dva predloga. Prvi se nanaša na meje, predvsem na mejo s Hrvaško, ki bi jo stroka rada ponovno zaprla. A politika tega ne bo storila, saj gleda širšo sliko – gospodarske odnose s sosedo, pa tudi odnose z ostalimi državami Evropske unije, na katere bi tak ukrep vplival. Drugi predlog stroke pa je omejitev delovnega časa lokalov. Zadnje dni je največ okužb med mladimi, v starostni skupini med 15 in 44 let. To je večinoma posledica nočnega življenja, zasebnega druženja in zabav, kjer se ne spoštuje navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Domovi za starejše, socialno-varstveni zavodi in zapori bodo ogrožena območja

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je v oddaji 24UR ZVEČER razkril dogovor s posveta vlade, da domove za starejše občane in ostale socialno-varstvene zavode, vključno z zapori, razglasijo za ogrožena območja. "To nam bo dalo pravno podlago za nadaljnje ukrepe – morebitno omejitev gibanja, obiskov, tudi za odločitev o zaprtju domov, pa tudi za napotitev dodatnih kadrovskih okrepitev v domove, kjer bi to bilo potrebno."

"Nocoj je sprejet sklep, da bomo jutri razglasili ogrožena območja," pa je dejal vladni govorec Jelko Kacin. Glede nadzora na meji je povedal, da ga ne želijo krepiti, pač pa se želijo bolje organizirati, kar pomeni, da bodo na mejah pomagali tudi drugi resorji. "Najprej želimo omejiti uvoz okužb, potem pa se bomo osredotočili na omejitev širjenja znotraj Slovenije. To je v praksi poziv vsem, ki se vračajo z dopustov, naj 7 do 10 dni ne obiskujejo sorodnikov v DSO. Dnevno testiranje bomo močno povečali, predvsem pa bodo vsi resorji, ki imajo inšpekcijske organe, pomagali zdravstveni inšpekciji, sanitarni inšpekciji, mestno redarstvo se bo vključilo v nadzor dogajanja po lokalih ... Lahko, da bomo lokale zapirali bolj zgodaj, kot je to bilo doslej, kajti največ druženja se dogaja v večernih urah. Če to zamejimo, smo na dobri poti, da dosežemo še kaj več," je pojasnil. Na vprašanje, kdaj je tista kritična ura za zaprtje, je odgovoril, da bo to sprva opolnoči, potem pa se bo spuščala, odvisno od epidemiološke situacije. 

Epidemiologinja: Težava so zaprti prostori in tesni stiki

Žal nekateri ne verjamejo, da je covid-19 resna bolezen, pa je v omenjeni oddaji povedala epidemiologinja Mateja Logar. "Pri mlajših praviloma res poteka blažje, ampak tudi tam so težki in smrtni primeri, predvsem pa mlajši živijo s starši, celo z dedki in babicami. Če se okužijo, potem obstaja verjetnost, da bodo okužbo prenesli nanje, tam pa potek ni več tako enostaven," je opozorila.

Je potem spet treba omejiti druženja? Težava so po njenih besedah predvsem prostori, ki so zaprti, saj je možnost prenosa okužbe zunaj manjša. "Problem so tesni kontakti, objemanje, poljubljanje … Navaditi se moramo, da tega ne počnemo, če nismo družinski člani. Neko splošno druženje zunaj pa ne predstavlja povečanega tveganja."

Na vprašanje, kaj pomeni še strožji režim na mejah, ki ga omenja stroka, je povedala, da bo potrebno striktno preverjanje, kje se je nekdo zadrževal.  "Ta ideja, da zadošča že nek račun ali parkirni listek, je na trhlih temeljih, saj se lahko vsak, ki je na poti iz Srbije ali BiH za nekaj minut nekje ustavi in pridobi potrdilo, da je bil na Hrvaškem." Po njenih besedah bo verjetno potrebno potrdilo o nepremičnini, v obliki računa, vavčerja, nekaj, kar dokazuje obdobje, ne samo enkratni dogodek. "Je pa seveda to strašanska obremenitev na meji," je dejala.

Andreja Mojškrc iz Zdravstvenega inšpektorata pa je opozorila, da je najpomembnejša osebna odgovornost posameznika. "Če nekdo na meji zamolči podatek, kje je bil, in se mu karantena ne odredi, potem se pa dokaže, da je širil okužbo, to  lahko predstavlja pogoj za kazensko ovadbo."

Prioriteta inšpektorata je po njenih besedah nadzor nad karantenskimi odločbami. "V preteklosti smo nadzor izvajali samo na podlagi prijav, ker nismo vedeli, kdaj je odločba vročena. Zdaj pa, ko se odločbe vročajo na meji in imamo te podatke, je nadzor izvedljiv, poteka skupaj s policijo, ki ima pristojnosti, da legitimira, pomaga inšpektorjem in nenazadnje preverja lažne podatke."