V čipih namesto bakra optična vlakna

Vendar ima baker svoje omejitve. Kot prevodnik malce zavira električni signal, saj ima prevodnost 56,9 milijona S/m, kar je še vedno manj kot pri srebru in nekaterih drugih materialih. Vendar se kovine na splošno še vedno ne morejo primerjati z nekaterimi drugimi snovmi. Seveda se sama hitrost električnega signala ne more primerjati s hitrostjo in energetsko učinkovitostjo svetlobe, ki se giblje po steklenih vlaknih.

Optična vlakna so že dolgo v uporabi, saj so jih za medicinske namene začeli uporabljati že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Najprej so bila namenjena za popolnoma "analogen" prenos slike (zrcaljenje slike okoli "ovinkov") v primeru sondiranja požiralnika in nižjih prebavnih poti (gastroskopija), nato pa so s prihodom digitalne dobe odkrili, da lahko s primernimi pretvornimi oddajniki in sprejemniki digitalnega signala prenašajo podatke s svetlobno hitrostjo. Kot je že dolgo znano, so dobre strani optičnih vlaken ekstremno majhen upor, velikanska hitrost prenosov in energetska učinkovitost.

Vendar IBM obljublja kvantni tehnološko-informacijski preskok na področju uporabe optike na čipih. Preberite si več o tem in kdaj naj bi bila omenjena tehnologija dostopna.