Mladi bolj naklonjeni spletnemu piratstvu

Raziskavo je nadziral podpredsednik instituta javne politike The American Assembly na Univerzi Columbia Joe Karaganis, financiral pa jo je spletni velikan Google. Karaganis je poudaril pomen vpliva mladih: "V zadnjem času smo priča pravemu družbenemu gibanju glede teh vprašanj." S tem misli predvsem na nedavne protestne zatemnitve spletnih strani, kot je na primer Wikipedija.

Glede na visok odstotek mladih, ki so že nalagali avtorske vsebine s spleta, pa se poraja vprašanje, zakaj do tega pride in kdo so krivci. Steven Budd, študent prava na univerzi Drexel University v Philadelphii, opozarja: "Resnični problem niso spletni pirati, ki s spleta nelegalno prenašajo avtorske vsebine, ampak nezmožnost ustvarjalcev teh vsebin, da se prilagodijo in postanejo bolj inovativni." Kot poroča AP, strokovnjaki zato tudi že poudarjajo vedno večji vpliv mlade generacije, ki vztraja pri nezapletenem dostopu do glasbe, filmov in podobnih vsebin. Primer so tudi zadnji protesti proti Acti.

Problem je cena in prenosljivost

Najbolj presenetljiv podatek pa je, da številni mladi niti ne pričakujejo, da bi imeli filme, nadaljevanke in glasbo zastonj. Študent prava Srikant Mikkilineni je mnenja, da bi za avtorske vsebine tudi plačal: "Menim, da bi ljudje plačali za te vsebine, če bi bila njihova cena spodobna, vsebine pa na voljo takrat, ko jih želijo sami pogledati oziroma poslušati."

Eden izmed pionirjev je Applov iTunes, zato mladi pravijo, da bi se po njem lahko zgledovala tudi druga medijska podjetja. Če kupimo na primer DVD za okoli 15 evrov, ga lahko gledamo na prenosniku oz. DVD predvajalniku, ne smemo pa ga kopirati na pametne telefone ali druge prenosne naprave, kot je npr. tablični računalnik.

Po drugi strani pa Glenn MacDonald, profesor ekonomike na Univerzi v Washingtonu, opozarja, da ljudje ne bodo plačali za vsebine, če jih lahko dobijo zastonj, in da zadeve niso tako preproste, kot se morda zdijo na prvi pogled. Thomas Carpenter, svetovalec ameriškega sindikata, ki zastopa zaposlene v zabavni industriji, namreč opozarja, da 90 odstotkov prihodkov glasbenikov pride iz licenčnin od prodane glasbe, pri igralcih pa je ta delež približno 50-odstoten.

Novi načini ponujanja avtorskih vsebin

Druga možnost za legalno ponujanje avtorskih vsebin je tako imenovan "streaming", ki se ga že poslužujejo glasbeni Spotify in filmski Netflix, ki zaračunavajo mesečno naročnino.

Oblasti proti spletnim prekrškarjem že ukrepajo z raznimi kaznimi, v skrajnem primeru pa lahko končajo tudi v zaporu. Ameriški kongres zato že obravnava sporen predlog zakona, ki bi spletnim brskalnikom prepovedal objavo povezav na tuje spletne strani, ki jih obtožujejo kršenja avtorskih pravic.

Viacom vs. YouTube

Medijska podjetja so poleg uradnih oblasti vzela stvari v svoje roke tudi s tožbami. Ena najbolj znanih je milijardo dolarjev vredna tožba medijskega velikana Viacoma proti YouTubu. Nižje sodišče je v tej zadevi razsodilo, da YouTube ne krši avtorskih pravic, saj takoj ko jih lastniki intelektualnih pravic obvestijo o kršenju, tovrstne vsebine tudi odstranijo. Viacom se je na odločitev že pritožil.