Laž bo imela kmalu še krajše noge

Dovršen snemalni sistem lahko tako zgolj z analizo obraznih potez med govorjenjem z gotovostjo ugotovi, kdaj preiskovanci lažejo, zatrjujejo poznavalci. Računalniško vodeni sistem potrebuje za uspešno delo poleg preproste video kamere še visoko ločljivostni toplotni senzor in nabor dovršeno spisanih algoritmov. Sistem bi lahko, kljub svoji navidezni preprostosti, učinkovito izboljšal varnostni nadzor.

Glavni raziskovalec in oče projekta, profesor Hassan Ugail z bradfordske univerze poudarja, da sistem uspešno, vsaj v dveh tretjinah primerov, loči laž od resnice. Dokazano uspešni projekt je nastajal v sodelovanju univerz v Bradfordu in Aberystwythu, k izvedbi pa je prispevala tudi britanska agencija za nadzor mej. Nov pristop analize temelji na večletnem raziskovalnem delu naših nehotnih emocij, ki jih razkrivamo z drobnimi spremembami, krvnim pretokom in potenjem, medtem ko lažemo.

Razkrijemo se v delčku sekunde, to pa razkrijemo tako s pogledom, razširjenimi zenicami, grizenjem ali stiskanjem ustnic, vihanjem nosnic, oteženim dihanjem, požiranjem sline, mežikanjem, med lažjo pa je rahlo asimetričen in popačen tudi naš obraz. Tu pa so zajeti le vidni znaki, ki jih zaznava kamera. Izdajo nas lahko tudi otečene krvne žile v obrobju naših oči, te pa uspešno zaznava termalni senzor.

Tradicionalni detektor laži, ki se zanaša na poligrafične zapise, je luč sveta ugledal že leta 1921, v tej zgodnji fazi pa je precej robustno napravo sestavljal splet žic, pritrjenih na kožo izpraševanca. Nova naprava bo pri preizkušanju resnicoljubnosti manj invazivna, resnica ali laž pa bi bili lahko ugotovljeni v trenutku, ko sta izrečeni. "Zbrali smo elaborate o izrazih, s katerimi se razkrivajo laži, jim dodali zadnja dognanja v zvezi s termalnimi posnetki, tehnikami presejanja posnetkov opazovancev, naš novi algoritem pa je celoto povezal v en sam delujoči sistem,“ poudarja profesor Ugail.

Do zdaj je ekipa detektor testirala na prostovoljcih, čisto pravega testa v vsakdanu pa naprava, zaradi visokega tveganja, še ni krstno doživela. Proti koncu leta pa se bodo stvari spremenile, saj nameravajo sistem testno postaviti na za zdaj še neznanem britanskem letališču, sistem pa bo deloval vzporedno z izkušenim osebjem, ki so v priseljenskem uradu že doslej izvajali varnostne pogovore in preverjanje osumljencev. Tako bo algoritem dobil potrditveno oceno s strani dobro izurjenega osebja.

"V resničnih, zelo stresnih situacijah, bi lahko tako pripomogli k še boljši varnosti in nadzoru,“ ob tem poudarja profesor Ugail, ki obenem tudi verjame, da bi z izboljšavami ujeli tudi 90 odstotkov lažnjivcev, to pa je rezultat, ki se lahko kosa z učinkovitostjo poligrafa. Ob tem raziskovalci poudarjajo, da je popolno, 100-odstotno natančnost pri tovrstnem preverjanju nemogoče doseči. S sistemom zaznavajo namreč čustva, kot so stiska, strah ali nezaupanje, detektor pa ne beleži laži same. Strah je lahko tako bolj kot strah pred tem, da bi nas ujeli na laži, le strah pred tem, da nam ne bi verjeli.