Znanost in tehnologija

Wikipedia se je protestno zavila v temo

Washington, 18. 01. 2012 06.45 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Spletna stran Wikipedia se je pridružila protestu nasprotnikov restriktivne politike boja proti spletnemu piratstvu, ki ga s sporno zakonodajo sprejema ameriški kongres. Angleška različica priljubljene enciklopedije se je za 24 ur zavila v temo.

Kljub napovedim, da bosta zaradi nestrinjanja s protipiratskim predlogom zakona zatemnila svoje strani, tega nista storila niti Facebook niti Twitter. Protestu se je poleg Wikipedie pridružila tudi Mozilla in v znamenje nestrinjanja spletni brskalnik postavila na temno podlago.

Fundacija, ki skrbi za enciklopedijo Wikipedia, je izpolnila "obljubo", ki jo je skupaj s podjetji, kot so Google, Twitter, Yahoo, dala že konec decembra. Takrat so določene spletne strani napovedale, da bodo zaradi nestrinjanja s pritiski ameriške politike protestno ugasnile svoje strežnike. V odprtem pismu so poudarile, da bi takšna zakonodaja "ameriški vladi dala moč cenzure na spletu s tehnikami, podobnimi tistim, ki jih uporabljajo Kitajska, Malezija in Iran". Twitter je od namere naknadno odstopil.

Spletna enciklopedija Wikipedia, ki sodi med najbolj priljubljene spletne strani in dnevno pritegne več milijonov uporabnikov, tako danes v angleški različici ni dostopna. Na fundaciji, ki upravlja spletno stran, svarijo: "Če bo zakonodaja sprejeta, bo ogrozila svoboden in odprt internet ter prinesla nova orodja za cenzuro mednarodnih spletnih strani v ZDA."

En dan bodo zatemnjene strani angleške Wikipedie, različice v drugih jezikih pa bodo uporabnikom dosegljive.

Zakonski spor prerašča v internetni obračun

Sporna zakonodaja Sopa (Stop Online Piracy Act) je sestavljena iz predloga zakona za zaščito IP, ki ga obravnava senat, ter predloga zakona za zaustavitev spletnega piratstva, o katerem razpravlja predstavniški dom ameriškega kongresa. Zakonske omejitve poleg ameriške trgovinske zbornice podpirata ameriška glasbena in filmska industrija. Argumenti zagovornikov zakonodaje so, da spletno piratstvo ogroža avtorske pravice in delovna mesta.

Na drugi strani so odločni tudi kritiki zakonodaje, ki pravijo, da zakonski predlog omejuje in ogroža tehnološko industrijo, omejuje pa se tudi svoboda govora. Najbolj razburja predlog zakona, ki bi zveznim oblastem omogočil uvrstitev spletnih strani, ki naj bi razširjale piratsko vsebino, na črno listo. Ameriški uporabniki bi bili tako prikrajšani za obisk teh strani.

Angleška različica Wikipedie se je zavila v črnino.
Angleška različica Wikipedie se je zavila v črnino. FOTO: Wikipedia

 Boj z zakonskimi mlini na veter

Ameriški senat pripravlja sorodno zakonodajo, imenovano Pipa (Personal Information Protection Act). Pod krinko varstva zasebnih podatkov se sprejema nov sveženj zakonskih ukrepov, s katerimi bi senat posegel v internetne svoboščine. Kot poudarjajo senatorji, je spletno piratstvo na tujih straneh pereč problem, ki zahteva resen zakonski odgovor.

V izjavi za javnost je Bela hiša sporočila, da ne namerava podpreti zakonodaje, ki zmanjšuje svobodo izražanja in povečuje spletno tveganje z obiskovanjem nezavarovanih strani v tujini, prav tako pa je sporno tudi spodkopavanje dinamike inovativnosti svetovnega medmrežja.

Kljub namigu, da bo Bela hiša podala veto na odločitev ameriškega kongresa, Wikipedia vztraja pri svoji odločitvi in bo izpeljala svoj prvi javni protest v enajstletni zgodovini obstoja. Tovrstni zakoni bi bili po njihovem mnenju škodljivi in uničujoči za svoboden ter odprti pretok informacij na medmrežju.

"Menimo, da se s tem Sopa ne ukinja, saj je vse bolj aktivna Pipa. Še več: Sopa in Pipa kažeta na precej večji in širši problem. Vsepovsod se sprejemajo zakoni, ki poskušajo zajeziti spletno piratstvo in regulirati internet na način, ki škodijo spletnim svoboščinam," še dodajajo na Wikipedii.

Wikipedia je bila 15. januarja stara 11 let in je največja enciklopedija v zgodovini. Objavila je namreč več kot 20 milijonov prispevkov v 282 jezikih.

Uporabniki spleta žrtev "dobrih namenov" zakonodajalcev?

Največja spletna enciklopedija temelji na delu več kot 1800 prostovoljcev, ki skrbijo za spletno stran, na Wikipedii pa so se za protest odločili v zadnjih tednih. Menijo, da je enodnevni mrk angleške različice strani najboljše orožje za izkazovanje protesta proti ameriškim zakonodajalcem. Premlevali so tudi možnost, da bi na spletni strani objavili opozorilni oglas, in tudi možnost, da bi bila stran nedosegljiva vsem uporabnikom po svetu.

Ali bo ameriški senat res sprejel zakonodajo, ki krni svobodo izražanja internetnih uporabnikov?
Ali bo ameriški senat res sprejel zakonodajo, ki krni svobodo izražanja internetnih uporabnikov? FOTO: Reuters

Novico, da bo angleška stran Wikipedie en dan svetu nedosegljiva, je na družbenem omrežju Twitter kot prvi naznanil ustanovitelj Wikipedie Jimmy Wales. Kot pravi je predlagana zakonodaja grožnja svobodnemu, odprtemu in varnemu spletu. Ob tem je ljudi pozval, da se pridružijo akciji.

"Ena od stvari, ki smo se jih naučili v zadnjem času ob dogodkih Arabske pomladi, je ta, da je internet zelo učinkovito orodje za javnost, da se ta organizira in doseže, da se njen glas sliši," dodaja Wales.

KOMENTARJI (48)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

kozarc1234
19. 01. 2012 23.08
+1
vsi tisti ki mislite da je kraja, ko stegneš nekaj z neta. Samo ali je res? Da kupiš vse to kar dol potogneš te stane krepko čez 1000€/mesec, tako pa imaš zastonj. In še bolj eko je, saj račulaniški koš ne smeti. Ta SOPA je čisto mimo, sam ''genij'' ki si je to izmislil je pa tudi hinavec. Na spletni strani ima za ozadje neka drevesa. To sliko uporablja nek glasbenik, ki jo ima zaščiteno. In ali ga je vprašal ali saj dodal vir slike? Ne.
marjanovec
18. 01. 2012 18.19
-2
Wlan-si je prihodnost. Odprite okna ;)
nikhrast
18. 01. 2012 16.46
-9
Ej, odvisno je če ustvarjaš ali kradeš. Amerika precej ustvarja: software, filme, glasbo..., samo nekateri bi vse najnovejše filme kradli preko interneta. Software tako ni problem, v glavnem ga tako dobimo inštaliranega na komputerju ali laptopu ko ga kupimo, vsaj tako je v Severni Ameriki, Norton pa kupiš vsako leto, pa ni drag. Mislim da problem je mladina ki stalno išče najnovejšo glazbo in filme, pa vse bi zastonj, to je navadna kraja.
nikhrast
18. 01. 2012 18.03
-1
Intelectualna lastnina se tudi plača, to je. NA Wikipidije pa ne sneš vzeti vse resno.
Edgar Erebus
18. 01. 2012 18.12
+5
Brez skrbi, tisti ki dejansko ustvarjajo niti najmanj ne trpijo zaradi interneta (in pogosto celo sami talajo svojo glasbo/filme/etc. po internetu.) S piratstvom izgublja glasbena/filmska industrija. Oni pa tudi skušajo preriniti takšne zakone.
doubletimes
18. 01. 2012 21.30
+3
Če mi je všeč le en komad moram kupit cel album pa čeprav je ostala kvaliteta manj vredna od cene albuma? Če hočem poslušat album, da vidim če je dober si ga lepo poberem dol. Če mi je všeč si ga kupim. Ne more v kinu bit ista cena za film, ki je dobu 11 oscarjev in film, ki ni vreden 10 centov. To nismo mi krivi.
yarrick
18. 01. 2012 22.17
+1
@alan76 To je le DEL problema, drugi del pa je CENA. Samo poglej si kvaliteto filmov ali iger in NJIHOVO CENO pa bi ti moralo biti kajhitro jasno.Danes je vse skupaj PREDRAGO.Dandanes velika podjetja plačujejo ubijalske zneske d lhko v igro/film postavijo svoje reklame, a zaradi tega iga/film ni na koncu verige ( pri igralcu-kupcu) čisto nič cenejša.Kam gre ves ta denar?! Kot je napisal doubletimes; če je CD/film/igra vreden svojega denarja bo kupec zanja dal le tega, četudi je prej preigral piratsko verzijo.za večino ostalega šodra...
nikhrast
19. 01. 2012 04.32
+0
Nobena stvar ni poceni; nekaj sto dolarjev če vzameš družino na koncert ali na kakšno tekmo. Bi družino peljal na football tekmo in zapravil $500.
yarrick
19. 01. 2012 09.23
ni poceni, ne.če se omejim na eno branžo ki mi je dosti bolj znana:IGRE.Lep primer nateg.ovanja kupcev je zadnji NFS.Koliko dela je šlo vanj ne morem reči, bi pa dejal da je igra ZANIČ.Polovica stvari prekopiranih iz prejšnjih(torej manj dela, ker ni treba vse razvijati znova), igralnost in port n psu, dočim je "ponujanje užitkov" ob igranju ZELO kratkotrajno.Da bi dal za tako igro 40€ je pa pretirano.Mogoče bi si pa ti založniki malo pogledali kritike in temu primerno nastavili cene? Kot sem že dejal; če je igra ali film KVALITETEN ga bom kupil, neglede na to da sem jo verjetno že preigral kot piratsko verzijo.Ker pač podpiram razvijalce KVALITETNIH izdelkov, ne vem pa zkaj bi plačeval nekomu nekaj kar ni vredno niti četrtine tistega kar zahevajo. Pa še tole bom dodal; če hočejo imeti protipiratski zakon naj ga imajo, da pa tlačijo v isti koš še ostale reči in s tem zelo verjetno krčijo pravice do svobodne izbire informacij, pa ni fer. Tu se ne gre tolk za denarno izgubo filmske industrije; so sami priznali da sploh ne vedo točno kakšna je izguba in raje zaokrožijo NAVZGOR.Tu se gre bolj za nadzor nad netom, nad informacijami, nad mišljenjem uporabnikov.
enstajerc
20. 01. 2012 00.04
Tudi ustvarjalci malo pretiravajo z cenami. Č bi blo vse vsaj pol ceneje bi bilo manj piratstva. Do zdaj sem še vsako igro potegnil prvo iz spleta šele nato sem jo šel kupit če je vredna denarja. Tako da vse igre, ki jih igram preko spleta so orginali. Ni problem dat za dobro igro 50-60€. Ne zdi pa se mi smiselno zapravljati za igre, ki tega preprosto niso vredne. Pa če še pozabimo za trenutek na denar, tudi vi ne kupite avtomobila kar tako ampak ga verjetno prvo peljete na testno vožnjo.
Max_Headroom
18. 01. 2012 15.22
+1
Odkar ni več Udbaneta in Wikija, lahko spet vsakdo kandidira za predstavnika ljudstva ali celo predsednika države.
igor2408
18. 01. 2012 15.04
+2
banke drži zion, hollywood drži zion, vojne proti islamu in svetovne vojne je povzročil zion.....
mangakid
18. 01. 2012 14.19
-3
kitajska je bolj demokratična država od amerike
kajkoda
18. 01. 2012 11.59
-3
Tudi jaz sem proti temu zakonu in podpiram Wikipedijo.Ni mi pa jasno,zakaj se zaradi tega zakona toliko pritožujejp ljudje,ki so v vsaki stvari proti ZDA in vsakodnevno svoje sovraštvo proti ameriki in vsemu ameriškemu dokazujejo na tem portalu? Kaj se tako bojite?Da ne boste mogli več zastonj do ameriških filmov,ameriške muzike,ameriških video igric in ameriških programov? Od ljudi,ki tako vzneseno vsakodnevno napadajo vse kar je ameriško,bi pričakoval da ničesar ameriškega sploh ne uporabljajo in da jih ta zakon niti malo ne bo prizadel. Pač ne boste mogli več zastonj do ameriške muzike,filmov,igric,programov,še vedno pa boste lahko prišli do filmov iz vam tako ljubega irana,pa kakšno severno korejsko filmsko poslastico,pa do kitajskih glasbenih hitov,pa mogoče do kakšne sirijske tv uspešnice itd.
enstajerc
20. 01. 2012 00.05
SOPA ni zakon, ki bi ga sprejeli samo američani ampak zaenkrat tudi VB v EU pa je zaenkrat padel v vodo.
Martian
18. 01. 2012 11.38
+6
razočaran sem nad tem protestom....s tem da je Wikipedia in pa še par ne tako popularnih strani "blackout" ne bodo pokazali kdo je glavni na netu..... danes bi se morali Wikiju pridružiti pri blackoutu vsi glavni-google,yahoo,facebook,twitter...to bi bil učinek...
Kunar
18. 01. 2012 13.00
+1
Esprit
18. 01. 2012 10.43
+7
Danes so na žalost ljudje tako neumni, da ne vedo veliko izven Facebook/a, zadnjih trendov v modi, zadnjih zabav in full cool money, novi audi a6. Tisti starejši in reveži, ki delajo cel dan za par sto eurov pa drugo ne poznajo, kot novinarja ob 19h. In tole je bistvo vsega zakona, da naj tako ostane. Naj se utihne tiste, ki vedo in govorijo izven teh okvirjev, saj delajo veliko škode.
Mujo deHaso
18. 01. 2012 15.11
+3
"Ena od stvari, ki smo se jih naučili v zadnjem času ob dogodkih Arabske pomladi, je ta, da je internet zelo učinkovito orodje za javnost, da se ta organizira in doseže, da se njen glas sliši," dodaja Wales. ___________________ +1
Mujo deHaso
18. 01. 2012 15.12
+1
SBP
18. 01. 2012 10.24
+3
V znak podpore protestu Wikipedije se je pridružil tudi slovenski portal Vojak
ochi
18. 01. 2012 10.08
ne gre se za denar, gre se za nadzor. čeravno je denar le eno od orodij nadzora, vsekakor ni eno najbolj pomembnih.
igor2408
18. 01. 2012 11.03
yarrick
18. 01. 2012 22.21
+1
ne ni.Nadzor nad vsem kar ljudje brskajo, nadzor nad informacijami, NADZOR NAD LJUDMI, nad njihovim mišljenjem.to so stvari, ki presega denar in njegovo vlogo v svetu.
rexi09
18. 01. 2012 09.53
-1
Men vse dela na wiki, tud v angleskem jeziku. Brazi mal si zgresu bistvu. Gre se zato da grejo po poti severne koreje...
Brazi
18. 01. 2012 09.32
-1
ZDA mi grejo že tako na živce, da me bo kar razneslo. Igrajo svetovne policaje, upam, da jih dobijo po nosu!
civitasstain@gmail.com
18. 01. 2012 09.38
+6
Pa si ti sploh razumel zakaj se gre, al si prišel samo do ZDA????
Jure Herer
18. 01. 2012 09.07
+8
facebook: Cannabis Social Club's Slovenia o Nas že ptički čivkajo pa ljudem še vedno ni jasno . . . problem je stigmatizacija, vsi Vi ki nas podpirate in mi sami moramo Vam povedati in predstaviti tako kot je marihuana oz medicinska marihuana nam pomaga veliko bolje kot uradna medicina.
Izbrisani8
18. 01. 2012 08.58
+10
Škoda ker se 24ur ne pridruži tistemu kar je na uvodni sliki vidno: NO MORE PIPPA!
indal
18. 01. 2012 09.16
+10
HellWolf
18. 01. 2012 08.22
+26
Novodobni fašizem... vsaka stran bo pod kontrolo in cenzuro. Ne bo več prostora za širjenje informacij ali (za vlade) neželenih informacij. Plačali bomo vsako pesem ki jo bomo hotli poslušat ali film gledat, kupili bomo pa tisto kar bodo sami hotli da bomo. Zastonj bodo samo še ''vroče'' novice o teroristih in mirovnih misijah. Pa mogoče kake rumene strani... živo pranje možganov. Zgleda da vlada ZDA zelo dobro dela za svoje šefe... za bankirje ki si bido spet manili roke od profitov in zasebnih korporacij.
OPOI
18. 01. 2012 08.35
+12
Zato pa treba protestirat. Nič več poslušat radija, gledat televizije, kupovat raznih cdjev dvdjev .. skratka nič, da bankrotira glasbena filmska in programska industrija.
19X99QZ
18. 01. 2012 08.46
-10
Strelja?ko
18. 01. 2012 08.52
+8
HellWolf
18. 01. 2012 08.57
+8
OPOI... najboljše tko ja. sam filmov ne gledam preko TV-ja, CD-jev in DVD-jev e kupujem ker se mi zdi brez veze dajat 10 al 15 evrov za film al CD na katerem se bo prah nabiral. Če pa bankrotira filmska industrija... bo propadel velik del promocije pranja možganov.
indal
18. 01. 2012 09.14
+4
civitasstain@gmail.com
18. 01. 2012 09.41
-2
Gospod ind... Preberi si knjigo o bontonu!!!!!!!!!!!!!!!!!!
indal
18. 01. 2012 10.24
+2
HellWolf
18. 01. 2012 10.52
+1
indal... Orwell je dobro vedel kaj bo. Zanimiva knjiga.
OPOI
18. 01. 2012 08.01
+26
Glasbeno, Filmsko industrijo je treba uničit. Od danes naprej ne kupim več čisto nič legalnega.
indal
18. 01. 2012 08.19
+16
Seveda....to je vse v smislu "kruha in iger"...samo, da se rajo distancira od dejanskih problemov. Poglejte kaj se igrajo politiki pa ne samo pri nas ampak tudi po svetu....žalostno!
šala bajzer
18. 01. 2012 07.42
+4
žal je premalo podjetij temu sledilo. Zakaj še danes delajo google,facebook pa youtube ?? Sram jih je lahko
speedstar
18. 01. 2012 07.57
+2
Sicer omenjene strani še delajo, ampak to ne pomeni, da niso naredile nič v smeri protesta proti dotičnemu zakonu.
mastablasta
18. 01. 2012 08.17
+3
google ima na glavni spletni strani link do informacij o SOPI in mislim da v ZDA vidijo tudi črn trak čez napis Google
sloeuro
18. 01. 2012 09.29
+1
Ja google ima črni trak čez napis "Google" ... vidno je samo iz IP naslovov v USA
Krimsky
18. 01. 2012 07.33
+25
Kdo sta bila prva dva pirata? Michelangelo in Leonardo da Vinci. Upodabljala sta prizore iz biblije, ne da bi za avtorske pravice plačala en sam novčič ...
HellWolf
18. 01. 2012 08.24
+13
sta pa delala zastonj reklamo ki je še dandanes zelo aktualna.
gulmor
18. 01. 2012 10.16
+2

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.