Fundacija, ki skrbi za enciklopedijo Wikipedia, je izpolnila "obljubo", ki jo je skupaj s podjetji, kot so Google, Twitter, Yahoo, dala že konec decembra. Takrat so določene spletne strani napovedale, da bodo zaradi nestrinjanja s pritiski ameriške politike protestno ugasnile svoje strežnike. V odprtem pismu so poudarile, da bi takšna zakonodaja "ameriški vladi dala moč cenzure na spletu s tehnikami, podobnimi tistim, ki jih uporabljajo Kitajska, Malezija in Iran". Twitter je od namere naknadno odstopil.

Spletna enciklopedija Wikipedia, ki sodi med najbolj priljubljene spletne strani in dnevno pritegne več milijonov uporabnikov, tako danes v angleški različici ni dostopna. Na fundaciji, ki upravlja spletno stran, svarijo: "Če bo zakonodaja sprejeta, bo ogrozila svoboden in odprt internet ter prinesla nova orodja za cenzuro mednarodnih spletnih strani v ZDA."

Zakonski spor prerašča v internetni obračun

Sporna zakonodaja Sopa (Stop Online Piracy Act) je sestavljena iz predloga zakona za zaščito IP, ki ga obravnava senat, ter predloga zakona za zaustavitev spletnega piratstva, o katerem razpravlja predstavniški dom ameriškega kongresa. Zakonske omejitve poleg ameriške trgovinske zbornice podpirata ameriška glasbena in filmska industrija. Argumenti zagovornikov zakonodaje so, da spletno piratstvo ogroža avtorske pravice in delovna mesta.

Na drugi strani so odločni tudi kritiki zakonodaje, ki pravijo, da zakonski predlog omejuje in ogroža tehnološko industrijo, omejuje pa se tudi svoboda govora. Najbolj razburja predlog zakona, ki bi zveznim oblastem omogočil uvrstitev spletnih strani, ki naj bi razširjale piratsko vsebino, na črno listo. Ameriški uporabniki bi bili tako prikrajšani za obisk teh strani.

Angleška različica Wikipedie se je zavila v črnino. (Foto: Wikipedia)

 Boj z zakonskimi mlini na veter

Ameriški senat pripravlja sorodno zakonodajo, imenovano Pipa (Personal Information Protection Act). Pod krinko varstva zasebnih podatkov se sprejema nov sveženj zakonskih ukrepov, s katerimi bi senat posegel v internetne svoboščine. Kot poudarjajo senatorji, je spletno piratstvo na tujih straneh pereč problem, ki zahteva resen zakonski odgovor.

V izjavi za javnost je Bela hiša sporočila, da ne namerava podpreti zakonodaje, ki zmanjšuje svobodo izražanja in povečuje spletno tveganje z obiskovanjem nezavarovanih strani v tujini, prav tako pa je sporno tudi spodkopavanje dinamike inovativnosti svetovnega medmrežja.

Kljub namigu, da bo Bela hiša podala veto na odločitev ameriškega kongresa, Wikipedia vztraja pri svoji odločitvi in bo izpeljala svoj prvi javni protest v enajstletni zgodovini obstoja. Tovrstni zakoni bi bili po njihovem mnenju škodljivi in uničujoči za svoboden ter odprti pretok informacij na medmrežju.

"Menimo, da se s tem Sopa ne ukinja, saj je vse bolj aktivna Pipa. Še več: Sopa in Pipa kažeta na precej večji in širši problem. Vsepovsod se sprejemajo zakoni, ki poskušajo zajeziti spletno piratstvo in regulirati internet na način, ki škodijo spletnim svoboščinam," še dodajajo na Wikipedii.

Uporabniki spleta žrtev "dobrih namenov" zakonodajalcev?

Največja spletna enciklopedija temelji na delu več kot 1800 prostovoljcev, ki skrbijo za spletno stran, na Wikipedii pa so se za protest odločili v zadnjih tednih. Menijo, da je enodnevni mrk angleške različice strani najboljše orožje za izkazovanje protesta proti ameriškim zakonodajalcem. Premlevali so tudi možnost, da bi na spletni strani objavili opozorilni oglas, in tudi možnost, da bi bila stran nedosegljiva vsem uporabnikom po svetu.

Ali bo ameriški senat res sprejel zakonodajo, ki krni svobodo izražanja internetnih uporabnikov? (Foto: Reuters)

Novico, da bo angleška stran Wikipedie en dan svetu nedosegljiva, je na družbenem omrežju Twitter kot prvi naznanil ustanovitelj Wikipedie Jimmy Wales. Kot pravi je predlagana zakonodaja grožnja svobodnemu, odprtemu in varnemu spletu. Ob tem je ljudi pozval, da se pridružijo akciji.

"Ena od stvari, ki smo se jih naučili v zadnjem času ob dogodkih Arabske pomladi, je ta, da je internet zelo učinkovito orodje za javnost, da se ta organizira in doseže, da se njen glas sliši," dodaja Wales.