Enotni digitalni trg: evropska agenda, ki se tiče vsakega posameznika

Prihajajoče leto 2016 bo ključno za uvedbo enotnega digitalnega trga na območju Evropske unije. Cilj enotnega digitalnega trga je odprava regulativnih ovir in iz 28 nacionalnih trgov oblikovati enega samega. Gre za strategijo, ki bo predstavljala izhodišče za nadaljnje delo. Le pomislite, pravijo predstavniki Evropske komisije, povsem delujoč enotni digitalni trg bi lahko k evropskemu gospodarstvu letno prispeval 415 milijard evrov in ustvaril na sto tisoče novih delovnih mest. Zato pa moramo narediti konec geografskemu blokiranju (geoblokiranje) in modernizirati oz. na evropski ravni poenotiti zakone o avtorskih pravicah, dodajajo.

Skupaj smo močnejši

Kakšne so trenutne razmere? Digitalni trg je danes sestavljen iz spletnih storitev, ki izvirajo iz ZDA (57 odstotkov) in iz nacionalnih spletnih storitev 28 držav članic EU (39 odstotkov). Le 4 odstotke pa predstavljajo čezmejne spletne storitve, opozarjajo na Evropski komisiji. Že iz teh številk je jasno, da smo državljani EU na spletu omejeni in neenakopravno obravnavani. In ne le posamezniki, tudi evropska podjetja. Najbolj trpijo manjša in srednje velika podjetja, ki zaradi birokratskih regulativ, ki meljejo v vsaki državi članici EU na svoj način, nimajo prihodnosti.

Prikrajšani so tudi potrošniki: ker so evropski državljani na spletu omejeni, imajo tudi omejeno ponudbo. Če pomislimo, da je vsak dan na spletu 315 milijonov Evropejcev, ki nimajo zagotovljene polne ponudbe, je jasno, da gre veliko potenciala in možnosti v nič. Primeri izgube: le 15 odstotkov EU državljanov po spletu kupuje blago in storitve iz druge države članice EU, tudi internetna in zagonska podjetja ne morejo razviti svojega polnega potenciala, podjetja in vlade ne izkoriščajo vseh obstoječih digitalnih orodij in podobno.

In če pogledamo, da nas na območju EU živi skupaj 500 milijonov … potem je jasno, da smo skupaj močnejši in z združitvijo postanemo trg, ki ga ne bo več moč ignorirati. In ne le to: ideje bi lahko ostajale v Evropi, razvijali bi svoje spletne platforme, konkurirali bi močnejšim trgom, poudarjajo v Evropski komisiji.

Kaj ljudi najbolj zanima?

V agendi enotnega digitalnega trga je par točk, ki tudi povprečnemu Evropejcu, ki ni tako vešč spletnega življenja, pritegne pozornost. Geoblokiranje, ogled vsebin, čezmejna prenosljivost storitev spletnih vsebin ...

Marsikdo je že ostal praznih rok zaradi pravil geoblokiranja. Primer: doma plačate dostop do spletnih storitev, do katerih med potovanjem po EU nimate dostopa, saj so geografsko blokirane. Komisija zato želi sprejeti predlog o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin, ki bi zaživel leta 2017. Andrus Ansip, podpredsednik komisije in komisar za enotni digitalni trg, je poudaril, da morajo tisti, ki zakonito kupijo vsebine, kot so filmi, knjige, nogometne tekme, televizijske nanizanke in drugo, imeti možnost, da jih lahko odnesejo s seboj kamorkoli v Evropi.

Do sedaj ste se morali v EU za ogled domačih vsebin na potovanju v drugi državi povezati na strežnika VPN, s tem dejanjem pa ste se virtualno vrnili v Slovenijo. Če tega niste storili, vam je ponudnik sporočil, da si vsebin ne morete ogledati, saj to izven države ni možno. S ponudbo na tujem ozemlju bi namreč kršil avtorske pravice in druge licence avtorjev vsebin, za katere ima ponudnik na domačih tleh sicer odkupljene in po zakonu plačane pravice.

Cilj evropske komisije je, da Evropejci ne bi bili več diskriminirani na podlagi njihove lokacije. Nepošteno je namreč, da slovenski potrošnik ne more spremljati vsebin, na katere se je naročil v domovini, prav tako, da ne more spremljati vseh digitalnih vsebin, ki so na voljo v EU. Še bolj sporno pa bi bilo, da tega ne more početi pod enakimi pogoji, kot to počnejo potrošniki v državi, od koder vsebine izvirajo.

Evropska komisija je podala še en primer nesprejemljive uporabe geografskega blokiranja: gre za diskriminatorno prakso, ki se uporablja iz komercialnih razlogov, bodisi ko prodajalci na spletu potrošnikom na podlagi njihove lokacije preprečujejo dostop do spletnega mesta ali ko jih preusmerijo v lokalno trgovino, kjer so cene drugačne. Takšno blokiranje na primer pomeni, da lahko potrošniki iz ene države članice pri najemu avtomobila za enako storitev v enakem kraju plačajo več kot potrošniki iz druge države članice.

Ko bodo to neupravičeno geoblokiranje odpravili, bodo imeli potrošniki na voljo več produktov in tudi več različnih ponudb po nižjih cenah. Ta predlog naj bi sprejeli že v prvi polovici prihajajočega leta. To bo tudi pospešilo razvoj malih in srednjih podjetij, startupov in podobno.

V Evropski komisiji pravijo, da 39 odstotkov gospodinjstev, ki imajo televizijski sprejemnik, gleda video na zahtevo, kar 49 odstotkov Evropejcev, ki uporablja splet, pa si tam tudi ogleda filme ali posluša glasbo. "Digitalni indeks kaže, kako zelo se je spremenil način gledanja filmov: svoje najljubše serije še vedno spremljamo prek televizijskih ekranov, vendar nas veliko število (40 odstotkov) gleda tudi video na zahtevo in filme prek spleta. Prilagoditi se moramo potrebam državljanov, zato moramo razmisliti o prilagoditvi politike," je dejal komisar za digitalno gospodarstvo in družbo Günther H. Oettinger.

People who have bought online content at home should be able to access it when they travel across EU #copyright pic.twitter.com/ge2IRv3KPB

— Andrus Ansip (@Ansip_EU) December 9, 2015

Kdaj dobimo Netflix, Spotify ...?

Vprašanje, ki ga Evropejci največkrat zastavijo, ko je govora o enotnem digitalnem trgu. Netflix je že pred časom sporočil, da ne misli čakati na Evropsko komisijo, saj vse skupaj traja predolgo. Zato omenjeno podjetje vstopa na evropski trg na način, da se dogovarja z vsako državo posebej. Netflix je sicer tudi napovedal, da pride k nam. A kdaj se bo to zgodilo, še ni jasno.

So pa razmere smešne, saj se omenjeno podjetje ubada z vsako posamično evropsko državo posebej in se prilagaja njenim zakonom o avtorskih pravicah in podobno.

Je pa zanimivo, da so spremembe, ki jih je predlagala evropska komisija, zelo podobne tistim, ki jih je že letošnjega marca predlagal Netflix sam. Podjetje namreč želi svoje storitve ponujati globalno in pod enakimi pogoji, tako za ameriško, azijsko, evropsko ... tržišče. Da je enotna ponudba in pristop k trgom tudi njihov cilj, je potrdil tudi generalni direktor Netflixa Reed Hastings.

Podjetje je sicer v Evropo vstopilo že v začetku leta 2012 in se od takrat počasi, a vztrajno širi. Da pridejo tudi v Slovenijo, je obljuba, za katero še ni znano, kdaj se bo uresničila.

Kaj bi omenjene spremembe pomenile za naročnike VOYO?

Spremembe, ki jih napoveduje Evropska komisija, bodo vplivale tudi na naročnike prve slovenske spletne videoteke in televizije VOYO, ki je projekt Pro Plusa.

Vodja oddelka VOYO Blaž Bezek nam je zaupal, da se zavzemajo za to, da bi lahko njihovi naročniki, ki so rezidenti Slovenije, tuje vsebine spremljali tudi izven meja Slovenije, torej v drugih državah članicah EU. Trenutne razmere namreč naročnikom VOYO dovoljujejo, da v tujini dostopajo le do informativnih oddaj in druge določene vsebine Pro Plusa, ki jih ponuja VOYO. Dostopnost do tujih vsebin je namreč povezana s pravicami in licencami, ki jih določajo distributerji tujih vsebin za vsako od 28 članic EU posebej.

Zato v VOYO pozdravljajo namero Evropske komisije, da se teritorialne prepreke, v smislu prenosa storitve VOYO v druge države članice EU, za domače uporabnike sprostijo.

A dodajajo: "Dostopnost storitve tudi nerezidentom RS oziroma na vseh trgih EU pa mora ostati v domeni ponudnika, da se odloči, ali želi s svojo storitvijo in njeno vsebino konkurirati tudi na drugih trgih držav članic EU. Vse je povezano s ceno predvajanja tujih vsebin, ki je bistveno drugačna, če se odločimo za nastop na več kot 700 milijonskem trgu," je razložil Bezek, ki dodaja, da želijo pri VOYO ostati najboljši domači ponudnik S-VoD storitev (storitev pretočnega videa na zahtevo).

Za VOYO uporabnike, ki so slovenski rezidenti, bi bila možnost prenosa in spremljanja vsebin izven Slovenije odlična izkušnja. "Samo pomislite, kako prav bi nam prišel VOYO na dopustu za ogled dobrega filma ali risanke. Upamo, da bo na tem področju prišlo do potrebnih zakonskih sprememb v korist uporabnikov," je poudaril Bezek.

Se VOYO boji prihoda ponudnika Netflix? Bezek odgovarja, da se je v vseh državah članicah EU, kjer je Netflix že prisoten oziroma je pričel s svojim delovanjem, izkazalo, da je prihod globalnega igralca povzročil še večje zanimanje s strani uporabnikov za domače S-VoD storitve in je večina vodilnih domačih S-VoD storitev beležila rast naročnin – zraslo je zanimanje, zraslo je povpraševanje, zrasel je celoten S-VoD trg. Zakaj? Ker so uporabniki imeli priložnost primerjati storitve z globalnim igralcem in so lahko bolj objektivno ocenili kakovost domače storitve, nam razloži Bezek.

Koliko naročnikov ima trenutno VOYO? Ali si s sprejetjem enotnega digitalnega trga nadeja povečanje števila naročnikov?

"Trenutno imamo 44.000 naročnikov, kar je izjemen uspeh, saj smo prisotni v 9 odstotkih gospodinjstev s fiksnim internetnim priključkom. S sprejetjem možnosti prenosa in čezmejne dostopnosti storitve v drugih državah članicah EU, bi lahko pričakovali še dodatno rast naročnin," je napovedal Bezek.