"Stanovanje ni dobrina, ampak pravica," je dogma, po kateri se mesto Dunaj ravna že več kot stoletje. Je tudi osrednja ideja njihove stanovanjske politike. Predvsem pa je tudi razlog, da več kot šestdeset odstotkov prebivalcev te dvomilijonske prestolnice živi v stanovanjih, katerih najvišjo ceno mesečnega najema določa mesto. Lahko jim rečemo neprofitna, kot je to navada pri nas, lahko socialna ali družbena, kot jih imenujejo na Dunaju. A poimenovanje res ni pomembno. Bistveno je, da se pridevnika "neprofitno" oziroma "socialno" na Dunaju ne oklepa prav nobena stigma, kot to denimo velja za podobne stanovanjske projekte v ZDA, Veliki Britaniji in, nenazadnje, tudi v Sloveniji. Zakaj? Ker takšna stanovanja tam niso dostopna zgolj ljudem z najnižjimi dohodki, temveč praktično celotnemu srednjemu razredu.
Namreč. Če želi(jo) zaprositi za neprofitno stanovanje, skupni letni neto dohodek vseh oseb, ki živijo v gospodinjstvu (podatki veljajo za leto 2022) ne sme presegati 49.080 evrov (če gre za eno osebo), 73.150 evrov (če v gospodinjstvu živita dve osebi), 82.770 evrov (tri osebe) oziroma 92.390 evrov (štiri osebe). In to je zelo visoka meja tudi za dunajske standarde, saj manj od tega zasluži kar 75 odstotkov prebivalcev.
Eden takšnih je tudi Michael Klein, arhitekt in asistent na dunajski tehniški univerzi, ki nam je razkazal moderen stanovanjski objekt Kohlenrutsche z osemintridesetimi stanovanji, kjer živi že od leta 2019, ko je bil projekt dokončan. Degradirano zemljišče na območju nekdanjega Nordbahnhofa je investitorjem po zelo nizki ceni (nekajkrat nižji od tržne) priskrbelo mesto, investitorji pa so se s poceni nakupom zavezali, da bodo veliko večino stanovanj oddajali po ceni, ki jo določi mesto. "Če na stanovanje ne gledate kot na pravico, kot na nekaj, kar temelji na vsakodnevnih potrebah ljudi, ampak kot na blago, ki ga je mogoče zamenjati in mora povrniti vašo naložbo in še veliko več, potem ste kot mesto v težavah," med ogledom stanovanjskega kompleksa razmišlja Michael, ki za bivanje v arhitekturno dovršenem objektu na odlični lokaciji ne odšteje več kot devet evrov na kvadratni meter na mesec. "Voda in internet sta v to ceno že vključena," pristavi.
Kako je vse to mogoče? Zakaj investitorji raje kot za kapital stanovanja gradijo za ljudi, čeprav jih v to nihče ne sili? Bi takšen model lahko uvedli tudi v Sloveniji? Vse se da, če se le hoče.
KOMENTARJI (274)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.