Tako bruto kot neto zunaji dolg Slovenije sta lani dosegla rekordne vrednosti, ugotavlja Ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete. Prvi je konec lanskega oktobra presegel 40, drugi pa 10 milijard evrov.
V bruto dolgu je naraščal delež državnega dolga, medtem ko se dvakrat večji zasebni dolg od decembra 2008 postopoma znižuje. Neto dolg je znašal približno tretjino bruto družbenega proizvoda (BDP) oziroma 40 odstotkov priliva tekočega računa. Njegovo servisiranje bo v letu 2010 zavzemalo približno tri odstotke BDP.
Splošna gospodarska klima je ostala na nizkih vrednostih, vendar pa so pričakovanja za naslednje tri mesece boljša od ocen tekočih gibanj.
Industrijska proizvodnja se je novembra lani malenkostno povečala in je bila le za dva odstotka manjša kot leto prej. Neindustrijske dejavnosti pa so se z izjemo pomorskega prometa obrnile navzdol, posebno gradbeništvo in turizem, pa tudi večina prometnih panog. Ob manjšem pretovoru v Luki Koper in krčenju svetovne trgovinske menjave je zato porast pomorskega prometa presenetljiv, dodajajo analitiki inštituta.
Trgovinska menjava je bila novembra lani manjša kot oktobra, vendar je bilo zaostajanje za dosežki v letu 2008 vsak mesec manjše. Izvoz je naraščal, je pa kljub temu njegova raven ostala pod dolgoročnim povprečjem.
Stanje na trgu dela se je v zadnjih mesecih preteklega leta še poslabšalo. Rast stopnje brezposelnosti se je okrepila, v širšem evropskem prostoru pa je dosegla dvomestno številko.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.