Gospodarstvo

Švicarska bankirja: Recesija v Veliki Britaniji je skoraj neizbežna

London/Frankfurt/Pariz/Zürich, 24. 06. 2016 07.41 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 13 min
Avtor
K.H./B.G./STA
Komentarji
165

Ob prvih izidih referenduma je britanski funt padel na najnižjo raven v zgodovini. Padla je tudi vrednost evra, krepi pa se švicarski frank. Na borzah so padli borzni indeksi. Zrasla je cena zlata, medtem ko so cene nafte padle. "Nikoli več ne bo tako, kot je bilo, a ni rečeno, da je to najslabše za prihodnost EU," pravi predsednik GZS.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Brexit sprožil val posledic
    04:18
    Iz 24UR: Brexit sprožil val posledic
  • Iz 24UR: Evropski politiki zaskrbljeni
    02:46
    Iz 24UR: Evropski politiki zaskrbljeni
  • Iz 24UR: Val posledic po referendumu
    04:18
    Iz 24UR: Val posledic po referendumu
  • Iz 24UR: Prenova EU je neizogibna
    01:26
    Iz 24UR: Prenova EU je neizogibna
  • Iz 24UR: Kaj izid referenduma pomeni za Slovenijo?
    02:13
    Iz 24UR: Kaj izid referenduma pomeni za Slovenijo?

Britanski funt je po objavi delnih izidov četrtkovega referenduma o članstvu Velike Britanije v EU strmoglavil na najnižjo raven po letu 1985. Padel je vse do vrednosti 1,3229 dolarja, kar je bila najnižja vrednost po letu 1985. S tem se je funt pocenil za 11 odstotkov, preden se je tečaj nekoliko popravil na okoli 1,3630 dolarja.

Padec valute bi za Britance lahko pomenil podražitve, predvsem pri potovanjih v tujino. V Veliki Britaniji bi se lahko podražile tudi cene goriv, saj so te vezane na dolar. Vodja trženja pri letalski družbi Rynair Kenny Jacobs pa je ocenil, da bi se lahko za Britance podražile tudi letalske karte.

Banka Anglije (Bank of England) je sporočila, da bo storila vse potrebne korake za zagotovitev denarne in finančne stabilnosti po odločitvi za brexit. Kot so sporočili v kratki izjavi po objavi rezultatov, pozorno spremljajo dogajanje in ob tem tesno sodelujejo z zakladnico, drugimi domačimi organi ter centralnimi bankami drugih držav.

Pred medije je dopoldne stopil guverner Bank of England Mark Carney in dejal, da je na trgih mogoče pričakovati nekaj nestanovitnosti, vendar je zagotovil, da je banka na to pripravljena. Britanska centralna banka ima na voljo 250 milijard funtov, je poudaril. Kot je še dodal guverner, so britanske banke zbrale več kot 130 milijard funtov dodatnega kapitala. Tako imajo dovolj likvidnosti za pokrivanje potreb britanskih podjetij.

Lombard Odier: Recesija je skoraj neizbežna

Velika Britanija bo skoraj zagotovo padla v recesijo, tudi če bodo vskočile banke, ki bodo skušale preprečiti kaos na borzah, pravita Jan Straatman in Salman Ahmed iz švicarske banke Lombard Odier. Strokovnjaka za globalne investicije pričakujeta tudi rast inflacije zaradi slabše valute.

Padec britanskega funta v primerjavi z dolarjem je najhujši padec valute v zgodovini, kažejo podatki.

Padla tudi vrednost evra

Odločitev Britancev je pritisnila tudi na evro, saj se ob očitnem napovedanem odhodu Velike Britanije iz EU poraja tudi vprašanje prihodnosti unije ter njene trdnosti. Na borzi v Frankfurtu je bil en evro okoli 8. ure vreden 1,1044 dolarja, kar je 3,35 odstotka manj kot v četrtek. Najnižje se je spustil do 1,0913 dolarja oziroma na najnižjo vrednost od marca. 

Švicarski frank pod pritiskom

Vrednost britanskega gospodarstva se je zaradi padca funta zmanjšala za približno 320 milijard evrov. Za primerjavo: to je kar tridesetkrat več, kot je Velika Britanija v evropski proračun vplačala lani in več od celotnega prispevka Velike Britanije v proračun Evropske unije vse od njenega nastanka.

Švicarska centralna banka je medtem sporočila, da je posegla na trge z namenom stabilizirati vrednost domače valute. "Po glasovanju Velike Britanije za izstop iz EU se je švicarski frank znašel pod pritiskom krepitve," so zapisali v izjavi. Zato je banka intervenirala na trgu, kjer ostaja aktivna še naprej.

Frank se je potem, ko je postala volja Britancev jasna, močno okrepil. Tečaj se je zvišal z 1,10 franka za evro na 1,06 franka za evro.

Singapurci ob strmoglavljenju funta izkoristili ugoden menjalni tečaj

Strmoglavljenje funta so po odločitvi Britancev, da zapustijo Evropsko unijo, izkoristili tudi mnogi Singapurci. Pred tamkajšnjimi menjalnicami so se takoj oblikovale dolge vrste, saj je funt dosegel zgodovinsko nizko vrednost v primerjavi s singapurskim dolarjem. Padec vrednosti funta je sicer presenetil mnoge menjalnice, ki so morale kmalu po odprtju izobesiti znak, da jim je zmanjkalo zalog.

Zaradi preobremenjenosti se je sicer v Singapurju sesula tudi spletna stran priljubljene britanske spletne trgovine Asos.

Tudi ameriške borze ob začetku današnjega poslovanja beležijo velike padce. Cena obveznic in cena zlata raste.

Veliki padci na evropskih borzah

Trgovalni dan na evropskih borzah se je po referendumski odločitvi za brexit začel z velikimi padci. Tečaji delnic so v četrtek suvereno rasli, a so vlagatelji očitno precenili ljubezen Britancev do EU.

Takoj po odprtju borznega parketa se je indeks FTSE 100 na borzi v Londonu spustil za 7,5 odstotka. Med drugim se močno znižujejo delnice bank; delnice banke Lloyds so izgubile 30 odstotkov, delnice Royal Bank of Scotland pa 34 odstotkov vrednosti.

Okoli 10. ure se je FTSE 100 še vedno zniževal, a je bil padec nekoliko manjši. Indeks je bil pri 6029 točkah, kar je 4,87 odstotka pod četrtkovo zaključno vrednostjo.

Prav tako močne padce beležita borzi v Frankfurtu in Parizu; na prvi se je indeks DAX uvodoma spustil za skoraj 10 odstotkov, CAC 40 na drugi je zabeležil osemodstotni padec.

Ob 10. uri je bil DAX pri 9552 oziroma 6,88 odstotka pod četrtkovo končno vrednostjo. CAC 40 se je gibal na ravni 4097 točk oziroma 8,25 odstotka pod gladino.

Indeks najpomembnejših delnic v območju evra Eurostoxx 50 se je nahajal pri 2780 točkah, kar je pomenilo 8,50-odstotni padec.

Trgovanje tudi zaključili s padcem

Londonska borza je trgovanje zaključila s skoraj 3 odstotnim padcem, v Frankfurtu je šel indeks DAX navzdol za 6,8 odstotka, v Parizu pa je CAC 40 izgubil 8 odstotkov. 

Borzni indeksi so na japonski borzi strmoglavili.
Borzni indeksi so na japonski borzi strmoglavili. FOTO: AP

Dvoodstotni padec na Ljubljanski borzi, najbolj so se pocenile delnice Gorenja

Zaskrbljenost zaradi referendumske odločitve Britancev, da zapustijo EU, ni obšla niti vlagateljev na Ljubljanski borzi. Indeks blue chipov SBI TOP je današnje trgovanje končal pri vrednosti 680,92 točke, kar je 15 točk oz. 2,16 odstotka manj kot v četrtek. Najbolj so se pocenile delnice Gorenja, in sicer za 6,25 odstotka. Te so ob 54.070 evrov prometa končale pri vrednosti šestih evrov.

Gorenjevim delnicam so po izgubi sledile delnice Telekoma Slovenije. Glede na četrtek so se pocenile za 2,60 odstotka vrednosti in se ustavile pri 70,11 evra. Vlagatelji so z njimi ustvarili 64.560 evrov prometa. Delnice Zavarovalnice Triglav so se danes pocenile za 2,41 odstotka na 22,30 evra. S slednjimi so borzni posredniki sklenili 160.840 evrov prometa. Delnice Luke Koper so se medtem pocenile za 2,17 odstotka na 22,50 evra, z njimi pa je bilo danes opravljenega prometa za 70.510 evrov.

Manj kot dva odstotka so medtem izgubile delnice Pozavarovalnice Sava, katerih tečaj je zdrsnil za 1,72 odstotka na 14,25 evra. Promet z delnicami Pozavarovalnice Sava je znašal 41.280 evrov. Krkine delnice so se pocenile za 1,71 odstotka na 57,50 evra. S slednjimi so borzni posredniki sklenili največ prometa, in sicer za 258.350 evrov. Petrolove delnice so zdrsnile za 1,49 odstotka vrednosti na 261,15 evra, promet z njimi pa je znašal 216.680 evrov. V prvo kotacijo, ne pa v indeks, so vključene še delnice Mercatorja in Intereurope. S slednjimi se danes ni trgovalo, Mercatorjeve delnice so se ob skromnem prometu pocenile za 3,72 odstotka na 77,02 evra.

Živčni premiki na japonski borzi

V Tokiju je borzni indeks Nikkei 225 padel že za več kot 8 odstotkov. Indeks je tako nazadoval za 7,92 odstotka oziroma 1286,33 točke na 14.952,02 točke. Po poročanju tujih tiskovnih agencij gre za primerljiv padec kot po propadu ameriške investicijske banke Lehman Brothers leta 2008, ki je sprožil zadnjo svetovno finančno krizo.

Hongkonški Hang Seng izgublja 4,53 odstotka, pri čemer najbolj izgubljajo vrednost delnic bank z britanskim poreklom HSBC in Standard Chartered, šanghajski osrednji indeks pa 1,12 odstotka.

Finančni trgi so pred četrtkovim referendumom opozarjali, da bi izstop državo lahko pahnil v recesijo in imel negativne učinke na preostali del EU ter tudi na svetovno gospodarstvo.

Singapurski osrednji indeks beleži 2,08-odstotni padec, seulski Kospi pa je zdrsnil za 3,25 odstotka. Sydneyjski All Ordinaries je medtem končal 3,15 odstotka pod izhodiščem.

Osrednje azijske borze so se tako pričakovano negativno odzvale na odločitev britanskih volivcev, da podprejo izstop Velike Britanije iz EU. Odločitev namreč povzroča veliko negotovost glede učinkov izstopa na britansko, evropsko in posledično svetovno gospodarstvo, prav tako pa tudi ni jasno, kakšne bodo posledice odločitve za nadaljnji razvoj EU same.

Vrednost jena pa je zrastla za 5 odstotkov, saj so investitorji začeli kupovati v tej valuti, ki trenutno velja za varno. Dvig jena škodi japonskim izvoznim podjetjem.

Banka Japonske (BoJ) je sporočila, da je pripravljena zagotoviti dodaten denar borzam, če bo potrebno. Japonski finančni minister Taro Aso je dejal, da spremlja premike na valutnem trgu in je pripravljen preprečiti "ekstremne živčne poteze".

Japonske borze ob brexitu - 1
Japonske borze ob brexitu - 1 FOTO: AP

Cena nafte padla, zlato se draži

Odločitev Britancev za izstop iz EU se krepko pozna tudi na naftnem trgu. Kmalu po razglasitvi referendumskih rezultatov so cene črnega zlata padle za več kot 5 odstotkov. 

Ameriška lahka nafta z avgustovskim dobavnim rokom se ceni za 2,46 dolarja oz. nekaj manj kot 5,2 odstotka in je pri 47,65 dolarja, nafta brent pa se je pocenila za 5,1 odstotka oz. 2,47 na 48,44 dolarja za 159-litrski sod.

Padec cen nafte pa je okrepil še dvig tečaja dolarja, ki v negotovih časih še vedno velja za varen pristan.

Na drugi strani se je za več kot osem odstotkov podražilo zlato, saj vlagatelji iščejo varne naložbe. Cena zlata se je povzpela na 1358,54 dolarja za trojaško unčo (31,1 grama), kar je najvišja raven v zadnjih dveh letih. Gre za najvišjo dnevno rast po letu 2008, ki je podprla tudi rast delnic podjetij iz sektorja proizvodnje zlata.

Analitiki ocenjujejo, da bi se lahko cena zlata zaradi brexita dvignila vse do 1400 dolarjev.

'Trg zlata je bil popolnoma nepripravljen na presenečenje'

Vodja strategij surovin pri Saxo Bank Ole Hansen je dejal, da je izid referenduma v Veliki Britaniji povsem presenetil trg zlata. So pa prav trgovalci z zlatom od brexita največ odnesli, saj je zlato vedno tisto, k čemur se zatečejo vlagatelji, ko se pojavijo težave drugje. Prav nasprotno pa se je zgodilo z nafto, ki se je v zadnjih mesecih pobirala.

Vpliv brexita na borze - 2
Vpliv brexita na borze - 2 FOTO: AP

Evropska podjetja tehtajo posledice brexita, ameriški JPMorgan razmišlja o selitvi delovnih mest iz Velike Britanije

Velika evropska podjetja tehtajo posledice referendumske odločitve Britancev za izstop države iz EU. Evropski letalski proizvajalec Airbus bo znova preveril svoje investicije načrte v Veliki Britaniji, je sporočil prvi mož koncerna Tom Enders. Kot je pojasnil, se bo po izstopu iz EU Velika Britanija verjetno še bolj osredotočila na svojo konkurenčnost v primerjavi z drugim državam. "Seveda pa bomo ponovno premislili o svojih investicijskih načrtih v Veliki Britaniji, tako kot tudi vsi ostali," je dejal.

Z zaupanjem v prihodnost gledajo v nemškem energetskem koncernu Eon, saj ne računajo, da bi brexit prinesel velike negativne učinke za njihovo poslovanje. "Posledice za Eon so v celoti obvladljive," je dejal prvi mož Johannes Teyssen. Je pa opozoril, da bo tveganje predstavljal tečaj funta. Eon ima v Veliki Britaniji okoli pet milijonov strank.

Nemška in londonska borza Deutsche Börse in London Stock Exchange pa sta sporočili, da bosta kljub izglasovanemu izstopu Velike Britanije iz EU nadaljevali postopek združevanja. "Načrtovanih pogojev združitve ne bomo spreminjali," sta sporočili podjetji v skupni izjavi. Sedež nove entitete naj bi bil po načrtih, ki sta jih borzi razkrili marca, v Londonu.

Da so se dobro pripravili na morebiten brexit, so zagotovili v nemški banki Deutsche Bank. "Zagotovo smo se kot banka s sedežem v Nemčiji in z močno prisotnostjo v Veliki Britaniji dobro pripravili na blaženje posledic izstopa," je dejal prvi mož banke John Cryan. Cryan, sicer Britanec, je izrazil obžalovanje, da je Evropa pri številnih svojih državljanih "očitno izgubila na atraktivnosti".

V Oplu, ki je z britanskim gospodarstvom tesno povezan, so pozvali k čim prejšnji razjasnitvi bodočih gospodarskih odnosov z Veliko Britanijo. V pogajanjih z EU je potrebno zagotoviti nadaljnji prosti promet blaga in oseb, so poudarili.

Tudi v kemičnem koncernu BASF so izpostavili potrebo po hitrih pogajanjih. "Pri tem bi moralo biti obema stranema v interesu čim prej razjasniti, v kakšni obliki bo v prihodnje potekalo sodelovanje med EU in Veliko Britanijo," je dejal prvi mož koncerna Kurt Bock. Sicer pa je vztrajal pri oceni, da je bila Velika Britanija znotraj EU pozicionirana bolje.

Neugodne posledice pričakuje nemški letalski prevoznik Lufthansa, ki računa na do petodstotni padec skupnih prihodkov. "Kot Evropejec sem razočaran in obžalujem izstop Velike Britanije iz EU," je dejal prvi mož družbe Carsten Spohr.

Brexit pa odmeva tudi zunaj Evrope. Ameriška banka JPMorgan je tako opozorila, da bi lahko preselila britanska delovna mesta v druge države. "V prihodnjih mesecih ... bomo morda morali spremeniti strukturo naše evropske pravne osebe in lokacije nekaterih vlog," so zapisali v sporočilu zaposlenim. JPMorgan na Otoku zaposluje 16.000 ljudi, predsednik in izvršni direktor banke Jamie Dimon pa je v preteklosti ocenil, da bi lahko drugam preselili 4000 delovnih mest.

Izid britanskega referenduma odmeva tudi na trgu državnih obveznic

Odločitev britanskih volivcev za izstop iz EU odmeva tudi na sekundarnem trgu državnega dolga. Na trgu tako prihaja do premika k obveznicam, ki veljajo za varne naložbe, njihova cena pa se tako zvišuje. Donos do dospetja nemških državnih obveznic z dospetjem v letu 2026 se je tako po novici o izidu britanskega referenduma po podatkih elektronske borze MTS znižal za 0,13 odstotka na -0,05 odstotka. Gre za drugi primer v zgodovini, ko je donos zdrsnil v negativno območje.

Upadel je tudi donos na francoske obveznice, in to za 0,07 odstotka na 0,37 odstotka, vlagatelji pa varnost vidijo tudi v samih britanskih državnih obveznicah, katerih donos do dospetja je po poročanju tujih tiskovnih agencij pristal na rekordno nizkih 1,014 odstotka in naj bi se po ocenah analitikov še zniževal.

Borze po brexitu
Borze po brexitu FOTO: AP

Po drugi strani se znižujejo cene in s tem zvišuje donos na bolj ranljive članice območja evra. Donos do dospetja na italijanske državne obveznice je po podatkih borze MTS poskočil za 0,12 odstotka na 1,55 odstotka, na španske pa za 0,17 odstotka na 1,66 odstotka. Še bolj so na udaru portugalske državne obveznice, katerih donos do dospetja je šel gor za 0,74 odstotka na 3,85 odstotka.

Zvišal se je tudi donos na nizozemske in avstrijske obveznice, dvignil pa se je tudi za slovenske obveznice. Za državne obveznice z dospetjem v 2026 je šel gor za 0,19 odstotka na 1,47 odstotka. Minister za finance Dušan Mramor je nedavno omenil učinek na ceno zadolževanja kot enega od negativnih učinkov glasovanja za t. t. brexit na Slovenijo.

Hribar Milič: Brexit ni nujno najslabši za EU

"Neposredne ekonomske posledice (brexita) bodo verjetno manjše, kot se zdi na prvi pogled," je dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. "Na daljši rok pa bi to lahko bil znak še drugim državam v EU, da pospešijo reforme EU ali da tudi same začnejo razmišljati o izstopu," je opozoril.

Bolj kot sama Velika Britanija bo tako po besedah Hribarja Miliča pomembno vprašanje, kako se bo odzval ostali del EU. "Vemo, kaj se je dogajalo pred meseci ob begunski krizi, kako so se države začele zapirati," je spomnil. Begunsko in druga globalna vprašanja še niso razrešena. "To bi lahko pokazalo, da EU niti vrednostno, niti institucionalno še ni tako čvrsta, kot bi želeli," je poudaril.

Kaj se ob brexitu obeta slovenskemu gospodarstvu?

"Prepričan sem, da bodo gospodarski tokovi našli poti za normalno sodelovanje še naprej," je dejal generalni direktor GZS. Velika Britanija je bila lani po blagovni menjavi 14. najpomembnejša partnerica Slovenije. V to državo je Slovenija izvozila za 534 milijonov evrov blaga, vrednost uvoza blaga Slovenije z Otoka pa je bila 351 milijonov evrov.

Pomembnejši je položaj Velike Britanije v slovenskem turizmu. Turisti iz Velike Britanije so namreč po številu prihodov in nočitev na šestem mestu med vsemi tujimi turisti pri nas.

Pomen Velike Britanije za slovensko gospodarstvo v smislu trgovine je sicer posredno še enkrat višji, saj svoj del doda še izvoz končnih produktov iz Nemčije in Francije na Otok. Obseg storitvene menjave v letu 2015 je znašal 324 milijonov evrov.

Medtem pa Britanci neposredno niso veliki tuji vlagatelji v Sloveniji. Neposredne naložbe Slovenije v Veliko Britanijo so konec leta 2014 znašale 17,5 milijona evrov, neposredne naložbe iz Velike Britanije v Slovenijo pa 215 milijonov evrov.

Umar: Brexit pomeni gospodarsko in politično negotovost

Referendumska odločitev poleg kratkotrajnih sprememb na finančnih trgih v evropski prostor in širše mednarodno okolje vnaša predvsem gospodarsko in politično negotovost. Pomeni tudi začetek večletnega procesa izstopa Velike Britanije iz EU, pravijo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).

Med neposrednimi učinki gre pričakovati vpliv na vplačila oz. izplačila iz proračuna EU ter vpliv na obrestne mere, pravi finančni minister Dušan Mramor. Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da je finančna pozicija države močna. To omogoča, da se Sloveniji v času negotovosti in poslabšanih pogojev financiranja ne bo treba podajati na finančne trge.

Ocenjujejo, da bo odločitev za izstop na slovensko gospodarstvo vplivala predvsem posredno. Pričakujemo lahko nižje povpraševanje po našem blagu in storitvah. To bo posledica predvidenega znižanja gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah.

Mednarodne inštitucije pričakujejo, da se bodo gospodarski odnosi med državami članicami in Veliko Britanijo urejali na ravni celotne EU in ne posameznih držav.

Vsem ocenam pa je skupno, da bodo gospodarske posledice brexita za EU negativne. "Pričakovana gospodarska rast v EU v obdobju 2016-2018 naj bi se znižala za med 0,5 in 1 odstotno točko," dodajajo v uradu. Še bolj kot gospodarska pa je z odločitvijo Velike Britanije za izstop negotova politična prihodnost evropskega prostora.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (165)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ONniON
26. 06. 2016 10.58
+2
Pozicija slovenije ni močna, saj smo rekordno visoko zadolženi, plačujemo zelo visoke obresti pa verjemite jim če ste naivni, prav vam je
jasnaaaa1
27. 06. 2016 08.22
+2
in kdo nas je tako zadolžil? Upam, da nimajo Slovenci tako kratkega spomina in bodo to povedali na naslednjih volitvah. Najlepše je pluvat po tistemu, ki mora na grob način popravljat napake svojih prdhodnikov.......
Cofar
29. 06. 2016 19.58
-2
jasnaaaa1 za zadolženost so krivi vsi politki. Raje se zadolžujejo kot sprejemamo pametne odločitve. Pa naj bodo to levi ali desni :) Z zadolžitvijo problem samo prestavljaš v prihodnost. Razen... razen... opa razen... če bo EU vsem zadolženim državam odpisala dolgove, ker drugače bodo pač države izstopale iz EU :) trpel bomo pa itak mali ljudje. Politikov mali ljudje ne zanimajo. Boli jih kinta za male ljudi. Važno je da so oni kot eni veliki pujsi pri koritu.
Shisui
03. 07. 2016 14.54
Ma kakšni politiki. Krivi so volivci, tako zavzeto volite levico da se kar kadi, potem se pa čudite, kako to da ni denarja, vsaka ciganka ima pa 4 otroke in penzijo pri 21ih.
LLLEPI
21. 05. 2017 12.35
navk tega Slovenci porocajte se z cigankami
ONniON
26. 06. 2016 10.57
+3
dragi ljudje to je vse umetno napihnjeno, težko in zelo težko jim je sprejeti voljo ljudstva ki je bila JASNA
dannyer
25. 06. 2016 13.30
+1
sedaj se bodo lahko posvetili svojim državcam komonvelta z 2,300,000,000 ljudi z 17,000,000 usd takoj za zda ,eu .resecija pa ne bi smelo priti če nebo eu začela s svojo prepovedjo trgovanja . pol bo jasno da moramo takoj ven .
macro
25. 06. 2016 12.22
+6
Nikoli več ne bo tako, kot je bilo, a ni rečeno, da je to najslabše za prihodnost EU," pravi predsednik GZS. Ne vem zakaj a vsaj prvi del stavka mi je nekako znan. :)
macro
25. 06. 2016 12.26
+5
20.000.000 zbor bo pel umrla je država.. hej fant to bo dan, kot ga še ni bilo...
Infraping
24. 06. 2016 20.31
pridn skos
24. 06. 2016 17.49
+50
Recesija je samo pretveza za nesposobnost ljudi na položajih. Ravno v času recesije razni tajkuni bogatijo na polno. Namen recesije je ljudstvo postaviti v kalup in imeti nadzor nad njimi, da so vse bolj prestrašeni. V takem primeru se lahko javno krade pa nihče ne bo nič naredil. Vse kar se danes počne, je samo odvračanje ljudi od miselnosti po spremembah v državi, torej resnice.
Cofar
24. 06. 2016 20.56
+21
zato sem mnenja da je bolj biti skromen in živet s čim manj... potem tud v recesiji ni nič slabše :)
alicante123
24. 06. 2016 16.48
+25
Recesija v Veliki Britaniji je neizbežna? A dejte ga no... Od leta 2010 do danes se je dolg Velike Britanije povečal za 690 milijard EUR in znaša trenutno 2100 milijard EUR. Britanci se zaradi proračunskega deficita vsako leto zadolžijo za 90 milijard EUR. Če ima sosed novo hišo, vikendico na morju, tri avtomobile in jahto še ne pomeni, da so poslovno uspešni.
LLLEPI
21. 05. 2017 12.38
+1
Ce pa nima toliko da se posteno najes enkrat na dan se ne pomeni da si poslovno neuspesen
contadino
24. 06. 2016 16.47
+8
Recesija je bila že skoraj povsod , in zakaj jo nebi imeli še Angleži . Pa ne zato , ker so šli ven , temveč zato ker so bili noter .
Jure Strle
24. 06. 2016 16.07
+5
MeaCulpa
24. 06. 2016 15.48
-2
vsi ko ste pametni o milicu....clovek ni neumen na logiko ! Kot drugo o ministrski poziciji.... mene z več ko 1500 na mesec ne vidiš na ministrstvu cela Slovenija te itak pluva raj uzsmem Jurja manj pa mirn zvim...sam norc al pa lopov bi htelam bit v teh časih minister
nogutsnoglorry
24. 06. 2016 15.50
+13
ministri so nastavljeni, da lobirajo in oblikujejo zakonodajo tistim ljudem, ki potem to zakonodajo izkoriščajo. Kdo je napisal slovensko zakonodajo, seveda slovenske korporacije. Če misliš da so politiki šefi se motiš, šefi so banke in največje slovenske firme
nogutsnoglorry
24. 06. 2016 15.45
+7
se pravi kot jaz vseskupej štekam se ne bo nič drugega spremenilo razen tega, da angliji ne bo treba več v evropske primankljaje vlagat, lepo so se znajdl
falcon11
24. 06. 2016 16.29
+4
Zdaj se bodo sli se oni malo socialno politico. Vse kar ne bodo dali Bruslju bodo razdelili med svoje reveze.
Armonia
25. 06. 2016 09.56
+4
Ne bo jim treba vlagat v evropske primanjkljaje, bodo raje trojno v svojega hehe
BUONcaffee
24. 06. 2016 15.19
+9
Ha, ha,.....kako kaj Kuna ob negotovih časih? Koliko nas bo stalo sončenje pri njih na Hrvaškem?
murinar
24. 06. 2016 15.29
+9
Le ta gre po svoje kot hrvati abra kadabra!
hambala
24. 06. 2016 14.56
+13
megla gor megla dol. ničvredno vse skp
Principat
24. 06. 2016 14.40
+6
to je ponujena priložnost , za ustvarjanje novih delovnih mest , ki pa so sama sebi čez glavo , se pravi novi stroški bodo prihajali , juha se bo jedla z vilico vse do spostavitve normalnih nadaljevanj , vendar med tem se bo rodila nova mafija za razliko od EU ,, to je bojazen , ki je nihče niti noče omenjat
Borec21
24. 06. 2016 14.30
-1
recesijo bodo kompenziral z novimi pogoji poslovanja tako kot nam delajo sedaj v podjetju rusi ko se je uvedu embargo. Kasirajo dodatke na drug način in komopenzirajo padec rublaj.......tko da tudi če bo recesija s ebo čisti denar dobil od drugje, ker utečenih poslov ne bo noben rezal raje bo še nekaj dal da ohrani kar že ima utečeno to analitiki ki nimajo pojma pa ne vedo.........
macek_garfield
24. 06. 2016 13.56
+18
ha ha ha ameriska banka ha ha ha amerikanosi ze zganjajo umetno paniko s tem hocejo pokorit veliko britanijo ha ha ha
Vlado Moravs
24. 06. 2016 13.12
+11
In naš kre.-ten na gospodarski zbornici ocenjuje kaj bo...ta ve samo to, da mora za sebe poskrbet, za drugo mu je pa malo mar
Borec21
24. 06. 2016 14.32
+8
naša gzs je sama sebi namen pa sami ......že ko jih pogledaš so ko bi pršu v đunglo med m.....munhe..
Uporabnik419925
24. 06. 2016 13.09
+5
Upam, da se za to pametno odločitev odloči še par drugih držav, ki ne se ne bodo predale Nemškim interesom.
Sil Ka 1
24. 06. 2016 13.02
-9
Će bi imeli Bratoškovo za podpredsednico komisije, bi bilo ćisto drugače. Imeli smo sanje, jutri je nov dan.
macek_garfield
24. 06. 2016 13.10
+9
Lakiluk
24. 06. 2016 14.10
+3
KardinaIFrancRodeVKristusu2
24. 06. 2016 13.00
+14
Začetek konca EU?.... Vsi indici kažejo na to.... 1. Agenda EU birokratov je, da kmalu predlagajo novo EU ustavo, ki bi bila nad nacionalnimi ustavnimi ureditvami. V primeru njene ratifikacije lahko Ustavo RS vržemo kar v smeti. S to ustavo bojo onemogočili referendume v državah članicah. Tako bi padli pod nekakšno tehnokratsko poltotalitarno oblast EU birokratov, zatrli voljo ljudstva in neposrednega odločanja, države članice pa ne bi imele možnosti referendumov o izstopu iz EU.... 2. Agenda EU je, da spremenijo demokratični sistem v državah članicah na način, da oblast ne bo več izvoljena neposredno, ampak jo bo izvolil nacionalni parlament. S tem bi bilo konec neposredne demokracije.... 3. Ponovno so na tapeti TTIP, CETA, privatizacija vodnih virov in ostali sporazumi, ki bojo dali moč korporacijam in evrobirokratskim elitam, državam članicam in ljudem pa odvzeli vso svobodo odločanja... 4. Agenda nove evropske orožarske zakonodaje je, da razoroži civilno prebivalstvo, obenem pa ustanovi vseevropsko federalno policijo in vojsko, ki bo imela pooblastila nad nacionalnimi varnostnimi organi..... VSE DIŠI PO ZAČETKU FEDERATIVNIH ZDRUŽENIH DRŽAV EVROPE.... SKRAJNI ČAS DA GREMO VEN IZ EU, DOKLER ŠE LAHKO IN PONOVNO POSTANEMO NEODVISNA SAMOSTOJNA SLOVENIJA!!!!.... O izstopu iz EU razmišljajo tudi Avstrijci, Nizozemci in višegrajci (Madžarska, Češka in Poljska).... V primeru da pride do izstopa več držav, bi lahko le-te ustanovile svojo unijo/gospodarsko zavezništvo. Poleg tega izstop iz EU še ne pomeni izstopa iz EFTO (prosto trgovinski sporazum) ali iz schengena... Kot npr. Norveška ali Švica, ki nista v EU, sta pa članici schengena in EFTO...
linj
24. 06. 2016 13.37
-5
kardinal ti malo preveč gledaš televizijo........
Ka pa mislis
24. 06. 2016 13.41
+9
.jest
24. 06. 2016 17.56
+6
LLLEPI
21. 05. 2017 12.46
Ma SLOVENIJA bi izstopila iz Eu SELE 10 LET po njenem razpadu