Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je dejal, da država nima denarja za pomoč pri reševanju gradbenega podjetja Primorje. "Država ni Božiček, da bi podjetjem delila takšne ali drugačne subvencije," poudarja minister. "V proračunu sredstev za te namene ni. Za Primorjem čakajo v vrsti še mnoga druga podjetja. Če bi želeli na enak način reševati vsa, bi potrebovali v proračunu nekaj milijard. Teh sredstev pa ni," je še izpostavil.
Po Žerjavovih besedah bi bilo v vsakem primeru narobe, če bi šla država v času, ko se ima namen umikati iz gospodarstva, v lastništvo nekega podjetja. Ocenil je še, da je rešitev za Primorje strateški partner. "Treba je poiskati nekoga, k v tem podjetju vidi potencial. In v tem podjetju je potencial. Velik potencial – ne samo človeški viri, temveč še marsikaj drugega, znanje in tako naprej," je izpostavil.
Skladno s tem minister upa, da se bo za gradbeno podjetje našla kakšna tovrstna rešitev. "Vlada ima namero, da ustvarja konkurenčnejše poslovno okolje za vse. To je namera vlade in njena ključna naloga," je dodal. Prepričan je, da bodo banke v zvezi z ajdovskim gradbincem še enkrat preverile celotno zgodbo, poslovni model in ocenile, ali je realen ali ne. Dodal je, da se morajo same odločiti, kako bodo ravnale.
Primorje je februarja na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podalo vlogo za državno pomoč. Ajdovska družba bo brez novih obratnih sredstev in bančnih garancij za nove posle konec marca izpolnjevala pogoje za začetek postopkov po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Bi Primorju lahko kako pomagala banka SID?
Žerjav je nedavno kot "smer možne rešitve" za Primorje omenjal SID banko. Medtem se pojavljajo ugibanja, na kakšen način bi država v to zgodbo lahko vpletla to državno finančno institucijo. Primorje je podjetje v težavah, SID banka pa po zakonu o njenem delovanju v imenu in za račun države opravlja dejavnosti zavarovanja izvoznih kreditov in investicij ter program izravnave obresti.
Med dejavnostmi, ki jih izvaja za lasten račun, pa je njena temeljna dejavnost financiranja na področju tržnih vrzeli, kamor sodijo predvsem majhna in srednje velika podjetja, razvojni, okoljevarstveni in energetski projekti ter podpora internacionalizaciji.
Banke upnice se bodo do konca meseca izrekle o tem, ali bodo realizirale svojo ponudbo finančnih ukrepov za sanacijo Primorja v višini 55 milijonov evrov. Med pogoji je uspešen dogovor podjetja z nebančnimi upniki (ponuja jim 75-odstotno poplačilo terjatev v treh letih), razlastitev sedanjih lastnikov Primorja ter sodelovanje države pri dokapitalizaciji Primorja.
KOMENTARJI (92)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.