Slovensko gospodarstvo že čuti vplive mednarodne finančne krize. Tako se zmanjšujejo naročila in zaostrujejo kreditni pogoji, ki omejujejo investicijsko dejavnost in povečujejo plačilno nedisciplino, so predstavniki gospodarstva med drugim poudarili na okrogli mizi v okviru današnje konference z naslovom Mednarodna finančna kriza in Slovenija.

Guverner banke meni, da je vpliv krize v Sloveniji sicer manjši kot v drugih razvitih državah. (Foto: POP TV)

Da se posledice finančne krize prenašajo v realni sektor, je na konferenci poudaril tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Kot je dejal, je ta vpliv v Sloveniji sicer manjši kot v drugih razvitih državah. Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak pravi, da slovenske banke niso več sposobne financirati novega razvoja in investicij. "Kreditna restrikcija se bo odrazila tako pri kreditiranju podjetij kot fizičnih oseb," je prepričan Debeljak.

Direktorica Trima Trebnje Tatjana Fink je poudarila, da je treba v tem trenutku ohraniti trezno glavo, da ne bo zaradi krize vladal večji strah, kot je potreben. Po njenih besedah sicer drži, da sta realni in finančni sektor prepletena, a v Sloveniji zaenkrat ni večjih težav, ker je bančni sistem zelo dobro reguliran.

Nekatera podjetja že zadolžena

Ključen problem je po besedah Finkove zagotavljanje likvidnosti, saj so kreditni pogoji zaostreni, poleg tega pa so nekatera podjetja že od prej precej zadolžena. Finkova se je strinjala z Debeljakom, ta takšne razmere vodijo v plačilno nedisciplino podjetij. Poudarila je, se realni sektor zaradi mednarodne finančne krize sooča z manj naročili in selitvijo proizvodnje, toda v Trimu problemov nimajo. Kot je povedala, na trg prihajajo z novimi produkti, po katerih je povpraševanje večje, s tem pa nadomeščajo izpad pri produktih, kjer so se naročila zmanjšala.

Predsednik uprave Abanke Vipa Aleš Žajdela meni, da je v času krize potrebno realno oceniti razmere. Dejal je, da so v Abanki že lani poleti zaznali krizo in se nanjo ustrezno pripravili. Tako so začeli pripravljati postopke dokapitalizacije, začeli so povečevati likvidnostne rezerve, zaostrili so kreditno politiko in nadzor nad stroški ter razširili krog investitorjev. pohiteli so tudi z evropskim sindiciranim kreditom.

Poseg države v finančni sektor

Po mnenju Žige Debeljaka bo država korenito posegla v finančni sektor. (Foto: Dare Čekeliš)

Tudi v Mercatorju so se, kot je zatrdil Debeljak, na krizo, ki so ji sicer kot trgovska družba manj izpostavljeni, dobro pripravili. "Ko smo v začetku leta zaznali, da bo prišlo do krize, smo se vedli kot hrčki," je ponazoril in pojasnil, da so takrat želeli ustvariti več, kot je potrebno.

V SKB banki po zagotovilih njene predsednice uprave Cvetke Selšek krize ne čutijo. Selškova pa meni, da je zdaj potrebno povsem prečistiti finančni sistem. "Tega prečiščenja še ni bilo. Počilo je le nekaj manjših balončkov," je prepričana. Kot pravi prva dama SKB, je zdaj treba priti do bančništva, ki bo vezano na realno osnovo.

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, ki zaradi dobre regulacije ne čuti pomembnejših vplivov finančne krize, Andrej Kocič mednarodno finančno krizo dojema kot neke vrste korekcijo dolgoletnih trendov in nekega pohlepa. Kot meni, bi lahko kriza privedla tudi do obuditve "neke zdrave kmečke pameti", kar pa je lahko tudi dobro. Tudi direktor Iskratela Andrej Polenec je prepričan, da so pred nami težki ukrepi za reševanje krize, a tudi izzivi, ki bi jih lahko izkoristili.

Svet se bo po Debeljakovih besedah v prihodnje pomembno spremenil. Država bo korenito posegla v finančni sektor, državni intervencionalizem pa je po njegovem mnenju popolnoma možen tudi v realnem sektorju; to se bo pokazalo čez nekaj mesecev, ko bo recesija, kot pravi Debeljak, v polnem zamahu. Kot je še dejal prvi mož Mercatorja, bo v redefiniranem konceptu delovanja trgov, v katerega bomo prešli, najbolj pomembna regulativa.