'Zgolj višanje davkov ne bo pomagalo gospodarstvu'

Egon Zakrajšek, pomočnik direktorja oddelka za monetarne zadeve in vodja sektorja za analizo bančnega sistema v ameriški centralni banki, je za Finance dejal, da bi Slovenija lahko šla po poti Grčije, Irske in Portugalske, ker smo majhni in imamo razmeroma nelikviden finančni sistem. Kot pravi, ima Slovenija majhen dolg v primerjavi z BDP, vendar ta zelo hitro raste. Meni, da le višanje davkov ne bo rešilo gospodarstva. Vlada se bo s tem morala soočiti in se začeti vesti realno ter sprejeti korenite reforme. Meni, da bi Slovenija morala čim prej sprejeti pokojninsko reformo.

Začarani krog lastništva v NLB je treba pretrgati

Po drugi strani pa Zakrajšek vladi svetuje, naj država proda državno premoženje. "Čim dlje država zagovarja nacionalni interes, več bomo imeli težav," pravi. Pravi, da bi bilo v Sloveniji zagotovo bolje, če banke ne bi bile v državni lasti. "Smo del Evrope, integrirani smo, imamo evro. Če govorimo o nacionalnem interesu, zakaj smo potem tako veselo prevzeli evro,“ se sprašuje. Zaradi zagovarjanja nacionalnega interesa se je namesto pravega tržnega sistema vzpostavil nekakšen "pajdaški kapitalizem“, s katerim se je lahko politična elita, ki je prišla iz nekdanje Jugoslavije, obdržala na oblasti, sedaj pa imamo že drugo ali tretjo dokapitalizacijo NLB, banke ne kreditirajo … tajkunizacijo. Zakrajšek se strinja, da je sedaj težko prodati NLB, saj ima slab portfelj, malo kapitala in veliko težav, poleg tega pa nihče ne ve, kaj vse je v portfeljih te banke. Vendar pa ne verjame vladi, da želi banko ohraniti v lasti, ker je trenutno slab čas za prodajo.

Pravi, da bi bilo treba iz NLB izločiti slaba in tajkunska posojila, potem pa banko na licitaciji prodati. To pa bi bilo treba storiti pregledno, saj je sicer nihče ne bo želel kupiti.

Poenostavljen davčni sistem

Zakrajšek bi ministru za finance Francu Križaniču in predsedniku vlade Borutu Pahorju svetoval tudi, naj vlada predlaga bolj poenostavljen davčni sistem, ki bo temeljito znižal davke na kapital in zmanjšal dohodke. Ta je lahko tudi progresiven, da zaščiti del družbe, ki je ekonomsko in socialno ogrožen. Poleg tega pa naj vlada sprejme reformo dela, da bo trg dela bolj prožen in da bo možna tudi relokacija dela.