Začenja veljati novela zakona o dedovanju, ki omejuje dedovanje premoženja osebe, ki je prejemala socialno pomoč, do vrednosti prejete pomoči. Del zapustnikovega premoženja v višini prejete pomoči postane lastnina države, če se je pomoč financirala iz državnega proračuna, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.
Dedovanje premoženja osebe se omeji tudi do višine vrednosti stroškov pogreba, če je stroške pogreba krila občina v skladu z določbami zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
Novela naj bi po navedbah vlade omogočala učinkovito izvajanje evropske uredbe o dedovanju na način, da bodo postopki pri mednarodnem dedovanju bolj enostavni in pregledni.
Po podatki pristojnih v EU vsako leto namreč umre približno 4,5 milijona ljudi, pri okoli desetini primerov pa dediči živijo v drugi državi. Dediči se tako mnogokrat srečujejo s težavami, ki jih povzročajo različna pravila dedovanja.
Da bi se omogočilo hitro urejanje dedovanja, ko to sega čez mejo, EU uvaja evropsko potrdilo o dedovanju. Potrdilo velja kot dokaz o statusu dediča v vseh državah članicah in vzpostavlja domnevo, da je vsebina listine resnična. Za izdajo potrdila, katerega uporaba sicer ni obvezna, bo pristojno zapuščinsko sodišče, ki bo odločalo v zapuščinskem postopku.
Novela uvaja še možnost zahtevati prenos zapuščine brez dedičev v stečajno maso brez dedičev in možnost vložiti predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev z države na zapustnikove upnike.
Novela bi morala v veljavo vstopiti že pred časom, a je njeno uveljavitev preprečila zahteva delavcev migrantov, ki so v zvezi z njo začeli zbirati 40.000 podpisov za referendum. Slednjih jim ni uspelo zbrati, zaradi česar je predsednik DZ Milan Brglez novelo in zakon v začetku oktobra poslal v objavo.
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.