Opolnoči smo v Sloveniji prešli na nove cene naftnih derivatov. Ker vlada ni posegla v trošarine, so cene višje. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za tri cente, na 1,493 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin za 3,1 centa, na 1,509 evra, dizelsko gorivo pa za 2,2 centa, na 1,365 evra za liter. Dražje je tudi kurilno olje, in sicer se je cena zvišala za 1,6 centa, na 1,042 evra za liter.
Direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič je v oddaji 24UR OB ENIH ocenil, da podražitev 95-oktanskega bencina na dva evra ni realna in tudi nima realnih osnov. Če bodo cene surove nafte še naprej naraščale in posledično tudi cene pogonskih goriv na mediteranski borzi, bo država zagotovo posegla po znižanju trošarin in ne bomo dosegli tako visoke ekstremne vrednosti, je dejal.
Z višjimi cenami do znižanja emisij toplogrednih plinov?
Direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih je ob tem dejal, da so višje cene goriv ključne za znižanje emisij toplogrednih plinov in s tem tudi za spremembe navad ljudi. Zaradi višjih cen goriv posamezniki bolj učinkovito uporabljajo osebni prevoz, ker se jih več vozi z enim avtom, in uporabljajo javni prevoz. "Ta proces bi lahko izkoristili tudi za izboljšanje ponudbe javnega prevoza, ki se bo zaradi večjega povpraševanja hitreje pokril. Prav tako prihaja do vse hitrejšega prehoda s kurilnega olja in plina na les in druge obnovljive vire energije za ogrevanje," je dodal.
Za spodbujanje spreminjanja navad je po Stritihovem mnenju pomembna tudi trošarinska politika. Trenutno vlada iz fiskalnih razlogov trošarine ne znižuje, da bi s tem omilila učinek na inflacijo in gospodarstvo. To ima pozitiven vpliv na okolje. Da bi omejili rast emisij toplogrednih plinov iz prometa in pozneje zagotovili njihovo zmanjšanje, mora biti v prihodnosti trošarina na pogonska goriva taka, da bo cena goriva visoka oz. vsaj primerljiva s sosednjimi državami, meni. "Kratkoročno bo to sicer imelo negativen vpliv na stroške gospodinjstev in gospodarstva, a v kombinaciji z vlaganji v javni prevoz bo dolgoročno zmanjšalo odvisnost Slovenije od cestnega prevoza, uvoza naftnih derivatov in s tem omogočilo znižanje emisij iz prometa," je še prepričan Stritih.
Kajfež Bogatajeva: Le še večje razslojevanje ljudi
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa je ob tem opozorila, da bodo višje cene goriv "ob ostalem status quo, povzročile le še večje razslojevanje ljudi, bogati si bodo višje cene zlahka privoščili, večina pa bo živela v energijski revščini".
Kajfež Bogatajeva meni, da zaenkrat zviševanje cene nafte ne bo imelo bistvenega vpliva na zmanjševanje rabe fosilnih goriv in da tudi ne bo zmanjšalo pritiskov na okolje. "Zanesljivo bomo postopoma prehajali pri ogrevanju na plin ali biomaso, a bo povečano povpraševanje sčasoma dvignilo ceno tudi tem gorivom. Sploh pa samo cena brez drugih sistematičnih spodbud države ne naredi premika," je izpostavila.
Prepričana je tudi, da je potniški promet pri nas v zadnjih 20 letih nazadoval do take mere, da bi ga težko postavili na noge čez noč. "Ogromno ljudi se mora voziti na delo z avtom, ker druge izbire več nima. Pa ne samo v službo – z ukinjanjem manjših trgovin se moramo peljati kilometre daleč praktično za vsak vijak ali žebelj," je še opozorila.
Višja cena ima negativne in pozitivne učinke
Vedno višja cena naftnih derivatov ima po mnenju ministrstva za kmetijstvo in okolje lahko tako pozitivne kot tudi negativne učinke na okolje. Posredno bi se lahko zaradi tega, ker je verjetno, da bodo vozniki zaradi višjih cen naftnih derivatov racionalizirali svoje vožnje, zmanjšali izpusti toplogrednih plinov in prašnih delcev PM10 ter manjših delcev.
Za izboljšanje kakovosti zraka v mestih bi bilo vsekakor pozitivno, če bi pogosteje uporabljali javni potniški promet, vlak, kolesa in podobne alternativne načine potovanja.
Dvig cen fosilnih goriv je po podatkih ministrstva vplival na večjo rabo lesa v Sloveniji ter tudi na povečanje investicij v opremo in mehanizacijo za pripravo lesa za ogrevanje. Glede na leto 2010 se je posek v slovenskih gozdovih v letu 2011 povečal za 15 odstotkov, t.j. iz 3,3 na 3,9 milijona kubičnih metrov. Takšno povečanje sečnje ima po mnenju ministrstva celo pozitivne učinke na gozd, saj se s sečnjo, še posebej v mlajših razvojnih fazah, oblikuje ustrezno sestavo drevesnih vrst in stabilnost gozda, ki lahko trajno opravlja vse ekološke, socialne in proizvodne funkcije.
KOMENTARJI (383)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.