Za potrošnike (ne)potrebna združitev?

Vidni ekonomisti in strokovnjaki s področja zavarovalnega prava se strinjajo, da bi združena zavarovalnica pridobila velik tržni delež. Z združitvijo bi postala monopolist na področju dodatnega zdravstvenega zavarovanja, kar bi se lahko odrazilo na višini zavarovanj.

"Urad za varstvo konkurence lahko združitev zavrne ali pa odobri pod določenimi pogoji, denimo z izločitvijo določeni vrst ali paketov dopolnilnih zavarovanj, ki bi jih ponujala tako združena zavarovalnica," je za 24ur.com povedal dr. Borut Bratina, predstojnik Katedre za gospodarsko pravo na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti.

Zeleno luč za začetek postopka sta že prižgala nadzorna sveta obeh zavarovalnic, v nadaljevanju pa bosta zavarovalnici začeli postopek cenitve vrednosti obeh družb ter določitve menjalnega razmerja, na podlagi katerega bodo zavarovanci Vzajemne prejeli delnice Adriatic Slovenice.

Po mnenju izvedenca za zavarovalno pravo dr. Šimeta Ivanjka z mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete, združitev zavarovalnic ni potrebna, ker nimata težav s kapitalom, čeprav Vzajemna izkazuje slabe poslovne rezultate. Zavarovancem bi združitev lahko celo škodila, saj je po njegovem mnenju vrednost portfelja veliko višja kot bi lahko zanj plačala Adriatic Slovenica.

Združitev druge največje splošne ter največje zdravstvene zavarovalnice v Sloveniji bi po pričakovanjih obeh zavarovalnic prinesla številne sinergijske učinke na področju nadstandardnih zdravstvenih ter premoženjskih in življenjskih zavarovanj.

"Sinergijski učinki združitve imajo pomembno vlogo, ker so pri dopolnilnih zasebnih zavarovanjih stroški poslovanja visoki, med drugim tudi zaradi potreb po zavarovanju tveganj, prav tako mora zavarovalnica zagotoviti preverjanje kakovosti izvajanja zdravstvenih storitev," meni dr. Igor Masten z ljubljanske Ekonomske fakultete. "Vsekakor pa je na potezi regulator, ki bo odločal o koncentraciji. V primeru združitve bi moral urad za varstvo konkurence poseči, če bi zavarovalnica svoj prevladujoči položaj na trgu pričela zlorabljati in bi se pojavili nenormalno visoki donosi."

Po mnenju direktorja zavarovalniškega združenja Mirka Kaluže, ki zagovarja slovensko lastništvo, naj bi bila koncentracija zavarovalnic potrebna zaradi tuje konkurence. Ta argument pa po Mastenovem mnenju nima teže, saj tuje zavarovalnice na področju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj ne predstavljajo resne konkurence. "Financiranje zdravstvene oskrbe preko zavarovalniški storitev ima značaj normalne gospodarske dejavnosti, kar ni povezano s poreklom zavarovalnic," je povedal Masten. "Z uvedbo izravnalnih shem so se karte premešale, v nekaj mesecih je prišlo do prerazdelitve, dinamika na trgu pa se je kasneje zmanjšala."

V najboljšem primeru bi postopek združitve lahko končali do poletja prihodnje leto, sta zapisali zavarovalnici, ki urada za varstvo konkurence še nista zaprosili za soglasje k nameravani združitvi.