Državni zbor (DZ) je po dobrih desetih urah razprave ocenil, da fiskalna politika v letu 2007 ni bila vzrok slovenske inflacije. Bila je restriktivno naravnana, vzrok za inflacijo pa je na ponudbeni strani. Primarni izvor inflacije je v velikem ponudbenem šoku svetovne rasti cen kmetijskih proizvodov in hrane ter nafte, so ugotovili poslanci, to pa je navzočim na seji povedal tudi finančni minister Andrej Bajuk. K razmeroma višji rasti cen živilskih proizvodov v Sloveniji kot v drugih državah območja evra je poleg tega po oceni državnega zbora prispevala premajhna konkurenca v predelovalni in zlasti trgovinski dejavnosti. Trije največji trgovci v ponudbi živilskih proizvodov namreč skupaj obvladujejo 90 odstotkov slovenskega trga, je bilo slišati v razpravi.

DZ je tako na predlog poslanskih skupin treh vladnih strank vlado pozval, naj zagotovi učinkovito izvajanje ukrepov politike konkurence, temu pa je dodal še poziv k izvajanju restriktivne proračunske politike, spodbujanju proračunskih uporabnikov k varčevanju ter pripravi rebalansa letošnjega državnega proračuna. 

Finančni minister zagotavlja: Slovenija je daleč od katastrofe (Foto: Dare Čekeliš)

Bajuk: Krivo je pomanjkanje konkurence

Finančni minister Andrej Bajuk za inflacijo krivi rast cen hrane in nafte, poslancem pa je dejal tudi, da je Slovenija še daleč od katastrofe. Pohvalil se je tudi, da je Slovenija lani zabeležila javnofinančni presežek. "To je to tragično delovanje vlade, o katerem smo danes slišali tako goreče govore," je dejal.

Dodal je, da vzroka za visoko inflacijo ne gre iskati v povečanju potrošnje, saj gospodinjstva niso povečala porabe, prav tako ne vlada. Krivo je pomanjkanje konkurence. Medtem ko so se cene hrane pri proizvajalcih lani v Sloveniji zvišale za deset odstotkov, pa so se v trgovinah kar za 15,4 odstotka, je opozoril Bajuk. V ostalem območju evra se to ni zgodilo, saj so trgovci deloma kompenzirali rast cen pri proizvajalcih, tako da je bila tam rast cen v maloprodaji nižja kot pri proizvajalcih. "Problemi pomanjkanja prave konkurence so torej več kot očitni," je dejal Bajuk.

Vizjak: Vlada protiinflacijske ukrepe že izvaja

Vlada se po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka zaveda težav, ki jih predstavlja visoka inflacija za ljudi z najnižjimi dohodki, in protiinfacijske ukrepe vseskozi izvaja. Opozarjanje, da protiinflacijskega programa nima, ima po minsitrovih besedah namen le ustvarjati zmedo. S takimi izjavami se ustvarjajo tudi inflacijska pričakovanja. In to krepi inflacijo. To pa je slabo, je dejal.

Vizjak je še napovedal, da bodo na ministrstvu spremljali cene pri trgovcih ter z ugotovitvami seznanjali javnost, prav tako bo tržni inšpektorat nadaljeval z nadzorom v trgovinah. Spomnil pa je tudi, da je Urad RS za varstvo konkurence uvedel postopek, s katerim naj bi ugotovili morebitne kršitve pravil konkurence s strani trgovskih družb in dobaviteljev. Bajuk pa se je vprašal, kako bi lahko dali ustanovam, kot je omenjeni urad, še večje odgovornosti, da bi vsi državljani občutili konkurenco v slovenskem gospodarstvu.

Opozicija: Vlada je zaspala

V državnem zboru poteka nova maratonska seja. (Foto: Dare Čekeliš)

Celo lansko leto smo poslušali podatke o visoki gospodarski rasti in uspešnem delu vlade ter njenih zaslugah pri tem. Vendar pa je inflacijski zasuk na koncu leta pokazal, da bo treba plačati ceno in res jo danes plačujemo vsi, je v imenu predlagateljev seje pojasnil Jožef Školč (LDS). Predlagatelji izredne seje želijo po njegovih besedah dati vladi priložnost, da skupaj pretehtajo določene ukrepe in poskušajo delovati v korist vseh nas.

Milan Cvikl (SD) pa je dodal, da je inflacija temeljni makroekonomski problem v Sloveniji, vendar si vlada pred njim zatiska oči. Slovenija, ki je do lani izpolnjevala maastrichtske kriterije, jih danes ne več, je opozoril. Vzrok za visoko inflacijo je po njegovem mnenju treba iskati tudi v nekonkurenčnosti slovenskega gospodarstva in ne le v dražitvah hrane in nafte. Vlada bi morala prej posvetiti večjo pozornost konkurenci in posebno pozornost posvetiti koncentracijam na področju trgovine, pa je predlagal Feri Horvat iz iste poslanske skupine.

Matej Lahovnik (Zares) je ugotovil, da je prav vlada z neustrezno proračunsko politiko prispevala, da je inflacija v Sloveniji višja kot v drugih evropskih državah. Zunanji šoki delujejo na vse, je dejal, vendar so se prav v Sloveniji najbolj prevedli v maloprodajne cene. Srečko Prijatelj iz SNS pa je spomnil, da plače ne sledijo rasti cen. Smo najbolj zadolžena država in zadolžujemo že svoje vnuke, vlada pa skrb za blaginjo in vsesplošni razvoj jemlje zgolj kot svojo zadnjo nalogo. To se kaže v naraščajoči revščini, je opozoril.

V nekaj mesecih inflacija navzdol

Rast cen hrane in energentov sta zakrivili visoko inflacijo ter dražitve v svetu, v Sloveniji pa je svoje dodalo še pomanjkanje konkurence. (Foto: Reuters)

Medtem ko so opozicijski poslanci vlado opozarjali na napake, je koalicija po pričakovanjih stopila na njeno stran. Vlada dobro dela, restriktivno vodi finance in Slovenija se zelo dobro razvija. S temi besedami je kritike opozicije zavrnil Branko Grims (SDS). Kot je napovedal, bomo v nekaj mesecih priče tudi začetku upadanja inflacije.

Na ugodne makroekonomske kazalce, ki jih je Slovenija zabeležila v letu 2007, je opozoril tudi Ciril Testen (NSi). Edini problem je inflacija, s tem pa se spopada celotno svetovno gospodarstvo, je še dejal. Srečko Hvauc (SDS) je kot glavne vzroke za to izpostavil cene hrane in nafte, v Sloveniji pa k inflaciji po njegovih besedah prispeva še nezadostna konkurenca v verigi pridelava - predelava - trgovina s hrano. Veliki trgovci izrabljajo svoj dominantni položaj, malih trgovcev pa v Sloveniji praktično tako ni več, je dejal. Podobno meni Marjan Drofenik (SLS), ki je izpostavil dejstvo, da 80 do 90 odstotkov trga hrane obvladujejo tri velika trgovska podjetja. Njegov strankarski kolega Jakob Presečnik pa dodaja, da sta za stabilnost cen odgovorna tako vlada kot Banka Slovenija.