Opozicija kritična do predloga proračuna

Premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman sta v predstavitvi predloga proračuna za leti 2017 in 2018 na današnji izredni seji DZ povedala, da se gibanja v slovenskih javnih financah izboljšujejo. Primanjkljaj se je lani zmanjšal na 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), letos naj bi se znižal na 2,2 odstotka BDP. V skladu s fiskalnim pravilom se bo prihodnje leto ustavil pri 1,6 odstotka BDP in v letu 2018 pri enem odstotku BDP.

Finančna ministrica je ob tem dejala, da smo po letih krize, ko je bilo treba zmanjševati porabo na vseh področjih, prešli v obdobje, ko lahko za financiranje javnih potreb zagotovimo nekaj več sredstev. "Z ugodno gospodarsko klimo rastejo tudi pričakovanja do proračuna, a če želimo zagotoviti stabilnost javnih financ, moramo pričakovanja uskladiti z dejanskimi možnostmi," je opozorila.

Primanjkljaj v višini 1,6 odstotka BDP

Prihodki državnega proračuna so za leto 2017 načrtovani v višini 8,8 milijarde evrov, odhodki pa so določeni pri 9,5 milijarde evrov. To pomeni proračunski primanjkljaj v višini 1,6 odstotka BDP. V letu 2018 se bo najvišji obseg izdatkov povečal na 9,6 milijarde evrov, prihodki pa so načrtovani v višini 9,3 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj se bo tako znižal na 0,7 odstotka BDP.

Pri davčni politiki je vlado vodilo prestrukturiranje v smeri razbremenitve dela, kar bo po Cerarjevih besedah omogočilo odpiranje delovnih mest, ki so najbolj produktivna in največ prispevajo k dodani vrednosti v podjetjih. Hkrati se bo nekoliko zvišal davek od dohodkov pravnih oseb.

Politika plač v javnem sektorju ostaja pomembno sidro za vzdržnost javnih financ, je napovedal Cerar. Vraničar Ermanova pa je dodala, da je vlada odločena spoštovati dane zaveze, vendar bo pri gibanju plač in stroškov dela v prihodnjih letih ostala razmeroma restriktivna. Enako velja za politiko socialnih transferjev in pokojnin. "Omejitve se torej na vseh področjih sproščajo postopno, saj javnofinančne obremenitve drugačnega scenarija ne dopuščajo," je pojasnil Cerar.

Vlada vodi aktivno politiko upravljanja dolga, je povedala Vraničar Ermanova. Stroški za obresti se tako zmanjšujejo - v letu 2017 za 8,2 odstotka, v letu 2018 pa še za 0,3 odstotka.

Največ sredstev za promet in infrastrukturo

Na področju investicij, ki so po Cerarjevih besedah ključne za rast in razvoj, je največ sredstev načrtovanih za promet in prometno infrastrukturo, sledijo varovanje okolja, kmetijstvo, obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost, zdravstveno varstvo ter izobraževanje, znanost in šport.

Kot prednostna področja v prihodnjih dveh letih, ki jih je razbrati iz proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, sta oba izpostavila vlaganja v infrastrukturo, vlaganja v znanost in zaposlovanje, krepitev kakovosti storitev za zdravje ter povečanje varnosti v najširšem pomenu.

Na področju prometa je Vraničar Ermanova med pomembnejšimi izpostavila investicije v javno železniško infrastrukturo ter ohranjanje in razvoj državnega cestnega omrežja. Nadaljujejo se vlaganja za reorganizacijo državne informatike in centralizacijo stvarnega premoženja z namenom, da bi se povečala učinkovitost dela javne uprave.

Več sredstev je po njenih besedah namenjenih tudi financiranju projektov širitve in izgradnje novih sistemov daljinskega ogrevanja in financiranju investicij v izgradnjo objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.

Na področju znanosti bo več sredstev namenjenih krepitvi infrastrukture za raziskave in inovacije, spodbujanju naložb podjetij v raziskave in razvoj ter razvoju širokopasovnih storitev. Večje bo tudi povezovanje področij znanosti, kulturnih in kreativnih industrij ter gospodarstva, je napovedala ministrica.

V letih 2017 in 2018 se načrtuje izvajanje novih vsebin za krepitev aktivnega vključevanja v zaposlovanje, kot so na primer socialna aktivacija ter povezovanje z zaposlitvenimi programi, večgeneracijski centri za družine, učne delavnice na področju spodbujanja socialnega podjetništva.

Sredstva za krepitev kakovosti storitev za zdravje iz državnega proračuna se bodo v prihodnjih dveh letih povečala za 30 odstotkov, ukrepi pa bodo usmerjeni v sistema financiranja in optimizacije zdravstvene oskrbe ter v vzpostavitev integriranega sistema dolgotrajne oskrbe.

Slovenija je z varnostnega vidika med najmanj tveganimi državami, vendar okoliščine in nujen razvoj zahtevajo primerno umeščenost vseh vidikov varnosti, je še povedala Vraničar Ermanova. Vlada tako poseben poudarek daje uresničevanju obrambne in varnostne politike Slovenije ter razvoju obrambnega sistema.

Opozicija kritična do predloga proračuna

Opozicijski poslanci so bili po predstavitvi kritični do predloga proračuna, zato ga po pričakovanjih in napovedih tudi ne bodo podprli. Opozarjajo na preveliko povečanje porabe, na drugi strani pa po njihovem mnenju ni dovolj sredstev namenjenih investicijam in razvoju, ki bi poganjala gospodarsko rast.

Poslance NSi po besedah poslanca Jožeta Horvata moti preveliko povečanje porabe. Kot je poudaril, ne nasprotujejo temu, da prejmejo javni uslužbenci dostojne plače, a bi bilo potrebno končno vzpostaviti boljše poslovno okolje za delovanje gospodarstva. Slednje prinaša kar 108 milijonov evrov več davka na dohodek pravnih oseb, je spomnil. Izpostavil je še, da se prihodnje leto zaključuje veljavnost zakona o razvojni podpori Pomurju, za ta zakon pa ni dovolj sredstev. Tudi sredstev za investicije, ki bi morale poganjati razvoj države, je po njegovem mnenju premalo. V NSi bodo v proračunskih razpravah zelo kritični, napoveduje Horvat, ki še ugotavlja, da se tudi iz proračuna pozna, da "se približujejo volitve". Vendar bo po njegovih ocenah koalicija verjetno s takim predlogom proračuna vztrajala in ne bo sprememb.

Miha Kordiš (ZL) je ocenil, da je proračun izgubil priložnost, da bi saniral izgubljeno desetletje, ki je za Slovenijo. Izvirni greh je po njegovi besedah že na dohodkovni strani, kjer vlada ni storila dovolj, saj je "podarila 60 milijonov evrov davčnih odpustkov najbogatejšim, namesto da bi okrepila prihodke na solidarnosten način". Predlogu v ZL nasprotujejo tudi zaradi višanja izdatkov za zvezo Nato. "Če drugi tir zgradimo z javnimi sredstvi, kot vsaka resna država, bi lahko dobil finančno pokritje v tem proračunu. Pa temu ni tako in to je največji razvojni manko tega proračuna," je še poudaril.

Alenka Bratušek (NP) pa je navedla, da ima vlada na razpolago milijardo evrov več, kot jih je imela njena vlada v letu 2013. "Od takrat so minila tri leta, kar pomeni, da bi morala vlada ta čas izkoristiti za določene strukturne spremembe," je dejala. Primanjkljaj se po njenih besedah zmanjšuje izključno zaradi višjih prihodkov, ob tem pa je Bratuškova opozorila, da se gospodarska rast upočasnjuje, zaradi česa bo v prihodnje manj prihodkov. "Mi pa bomo lahko na istih problemih, kot smo bili leta 2009," je navedla. Po njenem mnenju proračun premalo namenja investicijam, nekorektno je tudi, da še niso zaključena pogajanja z javnim sektorju. "Črpanje evropskih sredstev zaostaja, še vedno imamo cel kup ukrepov, ki jim rečemo začasni. Če vlada misli, da je prav, da danes še veljajo, bi jih bilo treba spremeniti v trajne," je še dodala.

Poslanci SDS so svoje nasprotovanje predlogu predstavili že v torek in navedli, da ga ne morejo podpreti, ker v njem ne vidijo strukturnih učinkov. "Ni začrtane poti in ne vemo, kdaj bomo dosegli tak strukturni primanjkljaj, ki bo v skladu s fiskalnim pravilom," je dejal poslanec SDS Andrej Šircelj. Po ugotovitvah računskega sodišča, ki ni izreklo mnenja o zbirni bilanci stanja državnega proračuna ob koncu leta 2015, ker ni imelo na voljo dovolj podatkov o osnovnih sredstvih, se je vprašal, ali je predstavitev proračuna sploh smiselna, če država nima urejenih evidenc o svojem premoženju.