Januarska uvedba minimalne plače v Nemčiji je ugodna za rast sive ekonomije, je razvidno iz pred nekaj dnevi objavljene študije inštituta za ekonomske raziskave pri univerzah v nemškem Tübingenu in avstrijskem Linzu.
Na inštitutu so izpostavili, da se delež sive ekonomije, izražen v bruto domačem proizvodu (BDP), v Nemčiji krči že več let, izjema je bilo le leto 2009.
A ta trend se letos ne bo nadaljeval in siva ekonomija bo ostala pri 12,5 odstotka BDP, so napovedali raziskovalci. "Razvoj, kot ga vidimo, je posledica uvedbe minimalne plače," je poudaril direktor inštituta Bernhard Boockmann. Če te ne bi bilo, bi lahko Nemčija glede na robustnost gospodarstva in ugoden položaj na trgu dela računala na novo zmanjšanje obsega sive ekonomije, je prepričan.
Nemčija je minimalno plačo v višini 8,50 evra na uro uvedla z letošnjim 1. januarjem.
Nemčija primerljiva s skandinavskimi državami
Siva ekonomija mejo 20 odstotkov BDP presega tudi v Sloveniji, kažejo ocene.
Siva ekonomija vključuje delo in zaposlovanje na črno, ki pomenita izogibanje plačevanju davkov in prispevkov, ter kriminalne aktivnosti, kot so prodaja ukradenih dobrin in davčne prevare.
Obseg sive ekonomije v Nemčiji je primerljiv z deleži v drugih demokracijah s svobodnimi tržnimi sistemi, kot so Francija in skandinavske države.
Precej večje deleže, med 18 in 22 odstotkov BDP, pa imajo države, ki jih je kriza najbolj prizadela: Grčija, Portugalska, Španija in tudi Italija.
Jeza tujcev
Nemčija je sicer edina evropska država, ki je minimalno plačo vpeljala tudi za tranzitne delavce. Za to se je odločila na podlagi argumenta o preprečevanju plačnega dampinga.
S tem si je v tujini prislužila veliko jeznih odzivov. Najbolj glasni so bili Poljaki. Tamkajšnja transportna podjetja so skupaj z vlado izpostavila, da je predvideno plačilo nemške minimalne plače "diskriminatorno in neproporcionalno".
Delodajalci bi morali namreč minimalno plačo zagotavljati tudi voznikom, ki bi se v Nemčiji kot tranzitni državi zadržali le nekaj ur, in sicer za celoten čas trajanja tranzita. Podjetjem bi ureditev prinesla tudi veliko administrativnega dela. Če delavcev ne bi ustrezno plačala, bi bila kaznovana.
Nemčija je nato po številnih protestih iz tujine le zamrznila trenutno ureditev minimalne plače za mednarodne tranzitne prevoznike. Tem tako svojim zaposlenim, ki bodo prečkali Nemčijo, vsaj nekaj časa ne bo treba zagotavljati najmanj 8,5 evra na uro. Zamrznitev sicer velja le za tranzitne prevoznike, ne pa tudi za dostave tujih voznikov v ali iz Nemčije.
KOMENTARJI (309)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.