Vzajemna: 160 tisoč evrov za odpravnine?

Novoimenovana predsednica uprave Vzajemne Milojka Kolar bo prejemala 8000 evrov bruto plače, oba nova člana uprave Katja Jelerčič in Ivan Gracar pa 7500 evrov bruto mesečno. Vsi so bili imenovani za obdobje petih let in so po besedah prvega nadzornika Vzajemne Mirka Miklavčiča v primeru nekrivdne razrešitve upravičeni do šestih mesečnih plač odpravnine.

Odpravnina vseh treh skupaj tako znaša blizu 140.000 evrov.

Medtem pa v sredo razrešeni predsednik uprave Dušan Kidrič še ne ve, ali bo uveljavljal pravico do odpravnine. Višine slednje sicer noče razkriti, po nekaterih podatkih naj bi znašala 22.000 evrov.

Tako bi Vzajemna v prihodnjih mesecih lahko plačala skupaj 160.000 evrov odpravnin štirim razrešenim članom uprave.

Če nadzorniki ne bi razrešili Kidriča in bi počakali do ustanovitve novega nadzornega sveta – postopek za imenovanje novih nadzornikov bo stekel predvidoma konec avgusta na konstitutivni seji novoizvoljene skupščine – Kidrič do odpravnine, kot trdi, ne bi bil upravičen.

Na to so nekateri opozarjali že pred samo razrešitvijo Kidričeve uprave. Agencija za zavarovalni nadzor je v ponedeljek zapisala, da je ravnanje nadzornikov Vzajemne pri imenovanju novih članov uprave v luči pravkar zaključenih volitev v skupščino nesmiselno in neodgovorno. Zakon o zavarovalništvu namreč določa, da v roku nadaljnjih treh mesecev novo oblikovana skupščina zastopnikov imenuje nove člane nadzornega sveta, ti pa nove člane uprave.

Tako bo imel novoimenovani nadzorni svet pristojnost in dolžnost, da imenuje nove člane uprave, pri čemer pri izbiri nima nobenih omejitev in zato ni dolžan potrditi članov uprave, ki jih je imenoval sedanji nadzorni svet. "V skladu z navedenim bo posledice za svoje ravnanje in odločitve moral prevzeti nadzorni svet Vzajemne," so prepričani v agenciji.

 Miklavčič: Vzajemna ne bo izgubila, kvečjemu bo pridobila

Vendar pa Miklavčič meni, da Vzajemna s sredinimi razrešitvami in novimi imenovanji dolgoročno v smislu stroška ne bo izgubila, kvečjemu pridobila. Prav tako ne pričakuje zamenjave novoimenovane uprave v prihodnjih mesecih kljub novemu nadzornemu svetu, saj da za to ni razloga.

"Mislim, da je ta uprava sedaj dosti bolj usposobljena, strokovna, ima vse reference in mislim, da bo dobro vodila Vzajemno," je dejal. "Če se kdo odloča, da brez razloga nekoga zamenjuje, mora prevzeti odgovornost za ves strošek," je dodal.

"Kidrič je deloval z nivoja moči, zakonodajalca in regulatorja, da njemu ne more noben nič. To je članstvo zgrozilo in so odhajali k drugim zavarovalnicam. Ta ukrep je potreben za Vzajemno, za utrditev Vzajemne, zaupanja zavarovancev in dolgoročno bodo šle posledice v pozitivno smer. Gre za cel kompleks miselnosti, kdo je kdo," je dejal Miklavčič.

Kidriču tudi po odhodu z uprave (v primeru nekrivdne razrešitve) pripada zaposlitev na Vzajemni, in sicer na položaju, primernem njegovi izobrazbi, za kar bo prejemal 80 odstotkov plače predsednika uprave, kar znaša 6400 evrov bruto mesečno. Po besedah prvega nadzornika pa je v skladu s pogodbo o zaposlitvi Kidrič ob upokojitvi upravičen do dodatnih treh plač.

Tako Miklavčič meni, da je Kidričeva pogodba o zaposlitvi nenormalna in je bila za Vzajemno škodljiva, za kar bi bilo po njegovem mnenju treba poiskati odgovorne.

Glede imenovanja dosedanje članice uprave Kolarjeve na mesto predsednice uprave pa je prvi nadzornik zavarovalnice dejal, da so zanjo presodili, da ni nobenih razlogov za nezaupanje.

Pri vztrajanju nekdanje uprave glede višine plače je namreč Miklavčič dobil občutek, "da je Kolarjeva žrtev v trojčku" in da je bila le "vpeta v skupno igro proti nadzornemu svetu, ne toliko kot kreator, ampak bolj kot sodelavec".