Čeprav v Volkswagnu grešnike, ki so krivi za škandal z izpusti, še iščejo - zaenkrat naj bi 10 ljudi suspendirali, notranja preiskava pa naj bi se osredotočala na 40 ljudi, pa je švicarsko-ameriški poslovnež, ki ima izkušnje z vodstvenimi položaji pri GM in BMW, Bob Lutz, prepričan, da ve, kdo je pravzaprav kriv za škandal, ker je ustvaril kulturo, v kateri se je razvil goljufiv način reševanja težav.
Ta oseba je po njegovem Ferdinand Piëch, "neizmerno močan nekdanji šef Volkswagnovega nadzornega odbora", je zapisal v prispevku za roadandtrack.com.
"V devetdesetih sem z njim sedel na večerji, ko so v Frankfurtu predstavili novega Golfa. Čestital sem mu k obliki vozila in dejal, da bi si želel, da bi kaj podobnega dosegli tudi pri Chryslerju," se spominja Lutz.
"In na takšen način je vodil vse. Jaz to imenujem teror in kultura, kjer je napredek vezan na strah in zastraševanje," meni Lutz, ki je prepričan, da je po njegovem "brutalni šef", ljudem lepega dne rekel "v ZDA boste prodajali dizelske avtomobile in ne bo vam spodletelo. To zahtevam, če ne, bom našel koga, ki bo to storil".
Diktator, ki je uničil tisto, kar je želel narediti veličastno?
Lutz v svojem zapisu razmišlja, da v takšni situaciji ljudje pač niso imeli druge izbire kot izgubiti službo ali najti hitro rešitev, o posledicah pa razmišljati kasneje. "In v človeški naravi je, da službo raje izgubiš čez eno leto kot jutri."
Po njegovem je to strategija, ki kratkoročno prinaša odličen napredek, a ustvarja nevarno okolje: "Kar poglejte diktatorje, ki na koncu s svojo močjo uničijo prav tisto, kar so nameravali narediti veličastno. Delujejo hitro, učinkovito, a tveganje je izjemno visoko."
Kot priznava tudi Lutz, Volkswagen ni prvi avtomobilski izvajalec, ki je storil resno napako. A je po njegovem hujša kot napake družb Toyota, GM ali Ford, čeprav so v nekaj primerih umirali nedolžni ljudje: "Ampak tisto ni bilo skrbno načrtovano."
Volkswagen po njegovem stoji pred velikim izzivom, še posebej zato, ker fiasko dobiva nova in nova poglavja. "Hitrih rešitev ni," meni, saj gre za tehnično zahtevna vprašanja, kako z legalno programsko opremo doseči, da bodo vozila v skladu z zakonodajo, pri tem pa ne preveč vplivati na potrošnjo in cestno predstavo vozila - oboje je razlog, zakaj so ljudje ta vozila sploh kupovali.
Kljub temu je Lutz prepričan, da bo nemška vlada storila vse, da koncern izvleče iz težav, bo pa - še posebej na ameriškem trgu - Volkswagen potreboval povsem nov tržni pristop. "Ideja o čistem dizlu je mrtva," zaključuje Lutz.
Ponekod zaradi škandala že trpi prodaja
Slabih novic za Volkswagen medtem kar ni konec. Potem ko je odjeknila še novica, da so težave tudi z merjenjem izpuhov CO2 na okoli 800.000 vozilih, tudi bencinskih, so Volkswagnove delnice izgubile še nekaj vrednosti, sveži podatki iz Velike Britanije pa kažejo, da družba izgublja tudi kupce, še več, škandal vpliva na celotno avtomobilsko industrijo.
Oktobra se je prodaja Volkswagnovih vozil v primerjavi z letom prej, na Otoku znižala za 9,8 odstotka, nižje so tudi prodajne številke sestrskih znamk Škoda in Seat. Skupina VW po poročanju autoexpress.co.uk izgube pripisuje dogajanju v zvezi z izpuhi dušikovega oksida, ki je konec septembra izbruhnil v ZDA.
Ni pa Volkswagen edini, ki je izgubil kupce. Nižje številke so zabeležili tudi proizvajalci, nepovezani z nemškim koncernom, kar pri Autoexpressu povezujejo z dejstvom, da so ljudje zaradi škandala trenutno zelo previdni in raje ne tvegajo nakupa.
Postavljeno vodstvo sposobno korenite preobrazbe družbe?
Na drugih trgih družba zaenkrat ne beleži večjih prodajnih pretresov, a pri Economistu ocenjuje, da veliko težav šele prihaja.
Bonitetna agencija Moody’s je znižala bonitetno oceno Volkswagna. Kot razlog seveda izpostavljajo stroške, ki bodo potrebni, da se poplača kazni, popravi avtomobile in očisti blagovno znamko.
Kritizirali pa so tudi način vodenja družbe. Kot ocenjuje Economist, je Volkswagnovo vodstvo javnosti doslej preslabo razložilo, kako namerava popraviti organizacijske težave koncerna, ki so privedle do škandala. Večinoma je bilo govora o nižanju stroškov in decentralizaciji odločanja.
Narašča tudi pritisk na novega šefa Matthiasa Müllerja, ki je bil na čelu Porscheja, zdaj pa ameriški regulatorji Volkswagnu očitajo, da je sporno programsko opremo nameščal tudi v porscheje in audije z močnejšimi motorji, kar bi lahko senco metalo tudi na Müllerja. Kot menijo pri Economistu, potrebuje družba spremembo poslovne kulture, to pa je morda prezahtevna naloga za nekoga, ki je bil ves čas tako vpet v družbo - tudi takrat, ko so se očitno dogajale nepravilnosti.
"Krivcev je več sto"
Da Volkswagnu spopad s škandalom ne gre najbolje od rok, je za Handelsblatt ocenil tudi analitik Max Warburton: "Investitorji enostavno ne verjamejo, da je škandal zakuhalo par inženirjev. Preveč jasno je, da je bilo vpletenih na stotine ljudi, ki so v proizvodni verigi skrbeli za to, da nečednosti niso prišle na dan."
Prav tako nihče ne verjame, da so se nepravilnosti dogajale mimo vodstva - Volkswagen ima po mnenju Warburtona najbolj tehnično podkovane vodstvene kadre, zato ni verjetno, da bi jim dogajanje lahko prikrili.
Handelsblatt sicer trdi, da tudi napake pri izpustih CO2 in porabi goriva niso slučajne, ampak je družba zavajala namerno.
Ta zgodba se sicer prav tako vse bolj zapleta. Če so iz družbe sporočili, da so takoj, ko so opazili neskladja, to sporočili, nemški mediji ocenjujejo, da družba že dolgo ni bila zadovoljna z emisijami CO2, ki jih proizvajajo njihovi avtomobili in tega niti ni skrivala. Navajajo lansko izjavo Winterkorna, ko je tarnal čez evropske omejitve emisij CO2. Letos je postalo jasno, da jih družba sploh ne upošteva kot bi bilo treba.
"V enem tednu so zakockali 50 let dela"
Izjemno kritičen pa je do Volkswagnovega škandala Steve Westly, eden od solastnikov podjetja Tesla, ki ga številni vidijo kot pionirja nove avtomobilske tehnologije. "Vse je odvisno od blagovne znamke in njenega ugleda. Zame je bil Volkswagen vse življenje eden najboljših proizvajalcev avtomobilov, potem pa so v enem tednu zakockali blagovno znamko, ki so jo gradili 50 let."
Avtomobilska prihodnost ni ne nemška, ne dizelska?
Za global.handelsblatt.com je Westly dejal, da prihodnost avtomobilske industrije ne bodo pisali v Nemčiji, saj dizelski in bencinski avtomobili kmalu ne bodo več konkurenčni električnim, kar pa podjetja očitno še niso ugotovila - če bi, bi spreminjala paradno tehnologijo.
Prepričan je, da milenijska generacija razmišlja tako drugače, da je tradicionalna avtomobilska industrija kmalu niti ne bo več mogla nagovoriti: "Kar je delovalo v preteklosti, ne deluje več." Po njegovem mnenju bodo v nekaj letih avtomobili le še računalniki z volanom, že do leta 2020 pa bodo po njegovem največji proizvajalci avtomobilov ponujali avtomobile s takšnim ali drugačnim sistemom samostojnega upravljanja.
Pri Volkswagnu se s tako revolucionarnimi napovedmi najbrž ne bi strinjali, po izbruhu škandala so sicer napovedali okrepitev področja električnih vozil, a zagotovili, da bodo popravili tudi dizelski motor, ker "verjamejo v njegovo prihodnost".
Stroški bodo veliko višji od prvih ocen
Banka BNP Paribas medtem po pisanju Economista ocenjuje, da bo škandal WV stal okoli 16 milijard evrov ali veliko več kot 8,7 milijarde, kolikor je družba doslej v svojih bilancah rezervirala za spopad s škandalom.
To pa ne vključuje plačila glob, ki bi po oceni banke lahko znašale 15 milijard evrov in stroškov, ki bi jih prinesle tožbe partnerjev.
Pričakovati je tudi, da bodo svoje zahtevali kupci, ki so za gorivo zapravljali več kot so verjeli ob nakupu, prav tako pada prodajna vrednost njihovih avtomobilov, če bi se jih odločili prodati. Vprašanje je tudi, ali ne bodo na Volkswagnova vrata potrkale še vlade z zahtevami po vračilu premalo plačanega davka, če so bila vozila uvrščena v nižje obdavčene emisijske razrede, a to ni ustrezalo realnosti.
Oglejte si, kako so celo desetletje v Wolfsburgu kuhali škandal
Podatke o ključnih dogodkih so zbrali pri nemškem Handelsblattu.
KOMENTARJI (101)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.