'Vsak izračun agencije ni zlato, ki se sveti'

Minister za finance Franc Križanič in začasni gospodarski minister Mitja Gaspari, ki opravljata tekoče posle,  soglašata, da je treba zamenjati nadzorni svet NLB. "Kolikor vem, sva usklajena, da je treba menjati, vprašanje je, s kom," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Križanič. Po Križaničevih pojasnilih gre za vprašanje, ali so za nove nadzornike predlagana dovolj ugledna imena, česar sam sicer ni želel komentirati. "Meni se ne zdijo primerna," pa je izpostavil Gaspari.

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) je za skupščino Nove Ljubljanske banke (NLB), ki bo 27. oktobra, sicer predlagala, da delničarji iz nadzornega sveta banke odpokličejo Marka Simonetija, Rasta Ovina, Andreja Baričiča in Stojana Petriča ter na njihovo mesto imenujejo Timoteja Jagriča, Štefana Belingarja, Darinko Miklavčič in Duška Kosa.

Križanič brez komentarja

Križanič sicer pogajanj z Evropsko banko za obnovo in razvoj in belgijsko KBC o dokapitalizaciji NLB ni želel komentirati, saj je to po njegovi oceni "prezgodaj in skrajno neprofesionalno". Zanikal pa je, da bi pogajanja obstala. Tudi cene nove delnice, ki je po njegovi oceni "edino resno vprašanje", ni želel komentirati.

Ob tem je ponovil interes vlade, da v banko vstopi zasebni sektor. "Mislimo, da lahko država tudi z nekoliko nižjim deležem, kot ga ima zdaj, zagotavlja temeljne interese: da banka ni prevzeta in da deluje s centrom od tod," je poudaril.
Gaspari je dodal, da se bo o tem odločila vlada. Po njegovem mnenju je bila v primeru dokapitalizacije Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), pri kateri so morale na zahtevo AUKN sodelovati državne družbe Gen Energija, Eles in Pošta Slovenije, "storjena napaka AUKN".

Reševanje problema z dokapitalizacijami

Po Križaničevem mnenju se je sicer treba v luči zaostrovanja pogojev v bančnem sistemu "lotiti problema z dokapitalizacijami", vendar s pogojem, da gre za spremembo strategije, tudi v smeri bolj smelega kreditiranja, vezanega na posamezne projekte in ne le za zavarovanja. Po njegovih pojasnilih zelo kakovostna izvozno usmerjena podjetja lahko zlahka pridejo do posojil na evropskih trgih, vendar pa s tem slovenski bančni sistem izgublja dobre kliente.

Bonitetna agencija Fitch, ki je konec septembra znižala bonitetno oceno NLB, NKBM, Abanke Vipa, Gorenjske banke, Banke Celje in Probanke, medtem ko je Banki Koper znižala eno od delnih ocen, ki zadeva zmožnost poplačevanja dolgov, je po njegovi oceni spregledala "sorazmerno ugodno raven teh zavarovanj". Z zelo hitro prodajo bi se banke razbremenile dela teh terjatev, za katere ne dobijo povrnjenih sredstev, je dejal in dodal, da je to Fitch spregledal.

"Vsak izračun agencije ni zlato, ki se sveti," pa je dodal Gaspari. Ob tem je izpostavil Gorenjsko banko, ki po njegovem mnenju s tega stališča ni ogrožena, ima namreč dolgoletno konzervativno politiko na področju svojega poslovanja. Gaspari sicer pričakuje nekaj več aktivnosti bank, kot primer pa je navedel pomembno gradbeno družbo, ki je v Sloveniji zelo aktivna in je v lasti ene pomembne banke iz iste države. "Ne gre zgolj za to, da bi moral vsak iskati svoj optimum, ampak gre za to, da je optimum najboljši na ravni države," je poudaril.

Gaspari je komentiral tudi poziv predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa k usklajeni akciji 27 držav članic EU za dokapitalizacijo bank. "Veliko slišimo besed, včasih preveč; nekoliko manj je tistih izpeljav, tudi s strani Evropske komisije, ki ima mnogo priporočil," je ocenil.

Tudi Španci svoje težave rešujejo z dokapitalizacijo bank

Španske banke in ne davkoplačevalci morajo plačati stroške bodočih dokapitalizacij finančnega sektorja, pa je danes poudarila španska finančna ministrica Elena Salgado. Tako je nakazala, da se po 7,55 milijarde evrov vredni injekciji v španski finančni sektor minuli teden sedaj banke morajo postaviti na svoje noge.

Finančna ministrica je znova zatrdila, da bo Španija javnofinančni primanjkljaj letos z 9,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) lani znižala na šest odstotkov BDP. "Šest odstotkov primanjkljaja – vedno smo trdili, da je ta cilj nepreklicen," je zatrdila.

Španija je sicer danes na finančnih trgih z izdajo tri- in štiriletnih obveznic uspešno zbrala 4,499 milijarde evrov. Zanimanje vlagateljev je krepko preseglo ponudbo, Španija pa je pri tem morala pristati na precej nižjo obrestno mero kot v zadnji podobni izdaji.