Nova uprava Mercatorja, na čelu katere je od minulega četrtka Hrvat Tomislav Čizmić, je bila v zadnjih dneh v rednem stiku z bankami upnicami, saj se je bala, da bi lahko zaradi dogajanja v Agrokorju uveljavile klavzulo o navzkrižni ugotovitvi neplačila v posojilni pogodbi. To pomeni, da bi ob zapadlosti obveznosti Agrokorja lahko zahtevale takojšnje poplačilo obveznosti Mercatorja.
Vodstvo slovenskega trgovca je zato v nedeljo bankam posojilodajalkam poslalo prošnjo za soglasje za začasno neuveljavljanje omenjene klavzule (t. i. waiver), so pozno zvečer sporočili iz Mercatorja. Ob tem so dodali, da njihove prošnje do danes ni zavrnila nobena banka in da je z začasnim neuveljavljanjem klavzule doslej že soglašala več kot potrebna dvotretjinska večina upnic.
V Mercatorju so ob tej priložnosti ponovili, da je poslovanje skupine stabilno. O tem naj bi sicer v petek na izredni seji razpravljal tudi nadzorni svet trgovca.
Agrokor je zaradi velikanskih finančnih težav v petek sprožil zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih za Hrvaško, vodenje koncerna pa je v ponedeljek za čas 15 mesecev že prevzel izredni vladni pooblaščenec.
Vlada ščiti Mercator
Vlada je v luči krize hrvaškega Agrokorja in potencialnih učinkov na Mercator sprejela predlog zakona o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Slovenijo.
Kot je vlada sporočila prek Twitterja, se s predlogom ščiti družbo sistemskega pomena pred izčrpavanjem večinskega lastnika, ki je v insolventnem postopku. Vsebino zakona je danes predstavil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Povedal je, da predlog pošiljajo v DZ po hitrem postopku.
Določa, da lahko vlada, če je večinski lastnik v postopku insolventnosti, predlaga sodišču, da v družbo sistemskega pomena predlaga začasnega člana uprave. Izredni član uprave nima pristojnosti voditi rednih poslov družbe.
S tem se ščiti družbo pred izčrpavanjem večinskega lastnika. Kot pravijo, se s tem zakonom ne posega v delovanje družbe, predlog ne krši zasebne gospodarske pobude, ker se izredni član ne sme ukvarjati s tekočimi posli družbe.
Kot izhaja iz predloga zakona, objavljenega na spletnih straneh vlade, se bi za večinskega lastnika štela oseba, ki ima skupaj s povezanimi družbami v družbi sistemskega pomena več kot 50-odstotni delež v osnovnem kapitalu ali večino glasovalnih pravic. Zakon ne bi veljal za kreditne institucije in zavarovalnice.
Pri predlaganju izrednega člana uprave bi vlada s sklepom ugotovila, da je večinski lastnik družbe sistemskega pomena v postopku zaradi insolventnosti ter da utegne to ogroziti to družbo in s tem gospodarsko, socialno ali finančno stabilnost države. O imenovanju bi v treh dneh od prejema predloga vlade odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Plačilo izrednega člana uprave bi zagotovila družba, višino plačila bi določil nadzorni svet te družbe, pri čemer bi moral upoštevati veljavno politiko prejemkov za člane uprave.
V času mandata izrednega člana uprave družba ne bi smela večinskemu lastniku ali z njim povezanim družbam dodeliti nobenih poroštev, garancij, posojil in predujma ali jim plačati dodatnih storitev, razen če bi s tem soglašal izredni član uprave. V tem času družba tudi ne bi smela prevzeti dolga ali izvesti plačil namesto večinskega lastnika ali z njim povezanih družb.
Družba bi morala v tem času vsake tri mesece pripraviti poročilo o vseh poslih, sklenjenimi z večinskim lastnikom ali z njim povezanimi družbami, pred objavo poročila pa se bi moral z njim seznaniti nadzorni svet družbe, zatem bi ga morali predstaviti ministroma za gospodarstvo in finance.
Izrednega člana uprave bi na predlog vlade razrešilo omenjeno sodišče, nadzorni svet ga ne bi smel odpoklicati. Vlada bi lahko predlagala razrešitev, ko bi se zaključili insolvenčni postopki večinskega lastnika, družba ne bi bila več povezana s tem lastnikom ali izredni član uprave ne bi več izpolnjeval pogojev ali bi kršil svoje obveznosti.
Predlagali bi 'za to strokovno usposobljenega človeka'
Na vprašanje, koga bo vlada imenovala na to mesto, je Počivalšek odgovoril, da bodo v obdobju do uveljavitve zakona "predlagali za to strokovno usposobljenega človeka". Po njegovih besedah bodo morale biti kvalifikacije izbranega enake tistim, ki so sicer potrebne za opravljanje funkcije člana uprave.
Pogoje za družbo sistemskega pomena, ki bi jo država zaščitila po zakonu, izpolnjujeta Mercator in Gorenje, pri čemer ima Gorenje razpršeno lastniško strukturo, tako da nobeden od lastnikov ne presega 50 odstotkov.
Mercator je sicer največji delodajalec v Sloveniji, saj zaposluje preko 10.000 ljudi, v celotni verigi pa na podjetju sloni okoli 100.000 delovnih mest.
Hribar Milič: Dobavitelji bodo verjetno morali pistati na odpis dela terjatev
Slovenski dobavitelji Agrokorju in Mercatorju bodo nadaljevali s prizadevanji za zaščito svojega položaja, bodo pa verjetno morali pristati na odpis dela terjatev, je na današnji novinarski konferenci dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Dobavitelji so se združili v dva odbora, v tednu dni bodo skušali pripraviti oceno izpostavljenosti.
Navedbe o domnevnem izčrpavanju Mercatorja v korist Agrokorja je Hribar Milič označil za zaskrbljujoče. Ministrstvo za gospodarstvo jim je po njegovih besedah danes sicer zagotovilo hitro ukrepanje z novimi regulatornimi rešitvami, ki bodo zaščitile interese slovenskega gospodarstva. Ob tem so jih na GZS opozorili, da bi morali po njihovem mnenju k pripravi zakona angažirati vrhunske pravne strokovnjake, da zakon slučajno ne bi bil neoperativen.
Po besedah direktorice Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjane Zagorc je upravni odbor zbornice na današnji izredni seji sprejel več sklepov. S prvim od vlade zahtevajo, da takoj izpelje učinkovite ukrepe za zaščito Mercatorja ter posledično dobavitelje in delovna mesta.
Ker želijo neposreden stik z upravo Mercatorja, so danes ustanovili odbor slovenskih dobaviteljev Mercatorju. Njegova prva naloga bo sestanek s trenutno upravo Mercatorja ter seznanitev z njenimi aktivnostmi za zadržanje denarnega toka družbe in poplačilo dobaviteljev.
Ustanovili so tudi odbor slovenskih upnikov, ki prodajajo sistemu Agrokor. Kot izhaja iz sestave vodstva odbora, so med vidnejšimi upniki Celjske mesnine, skupina Panvita, Pivka perutninarstvo in Perutnina Ptuj.
Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, ki je tudi prevzel predsedovanje odboru Agrokorjevih upnikov, je poudaril, da želijo slovenski dobavitelji predvsem enakopravno obravnavo in ustrezno obveščenost. Že danes bodo skušali priti v stik z upravitelji Agrokorja in se povezati s hrvaškim odborom upnikov, v torek pa se sestati z vsemi slovenskimi dobavitelji.
Oceno izpostavljenosti slednjih bodo skušali dobiti v enem tednu, Hribar Milič pa je pojasnil, da po trenutnih ocenah samo izpostavljenost Mercatorju znaša okoli 500 milijonov evrov. Glede morebitnega odpisa dolgov je Krivec ocenil, da bi podjetja, če bi šlo samo za Konzum, tudi v primeru odpisa vseh dolgov verjetno večinoma preživela. Če pa bi morala odpisati vse dolgove do Mercatorja, bi bilo to po njegovih ocenah za marsikatero podjetje usodno.
Hribar Milič je poudaril, da imajo težave tudi hrvaški dobavitelji Agrokorju, saj hrvaško gospodarstvo trenutno ni v bistveno drugačnem stanju kot slovensko. Krivec pa je dodal, da bi moral Konzum v luči bližajoče se turistične sezone upoštevati, da številni slovenski turisti za nakup izberejo prav njihove prodajalne in tam iščejo tudi slovenske izdelke.
Ramljak pozdravil odločitev naše vlade, da zaščiti Mercator
Izredni pooblaščenec hrvaške vlade v živilskem koncernu Agrokor Ante Ramljak je danes pozdravil zakonski predlog slovenske vlade o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Slovenijo. Potrdil je tudi, da so danes podpisali pogodbo s štirimi bankami o 80 milijonih evrov svežih posojil za Agrokor.
Ramljak je poudaril, da je v stiku z novo upravo Mercatorja, ki je potrdila, da Agrokor ni z ničemer izčrpaval slovenskega trgovca.
"Pozdravljam odločitev slovenske vlade o imenovanju pooblaščenca, ki bo spremljal, kako deluje uprava Mercatorja in kakšne so transakcije med Mercatorjem in skupino Agrokor," je po današnji prvi seji začasnega upniškega odbora koncerna v Zagrebu novinarjem dejal Ramljak.
Povedal je še, da se ne bo udeležil petkove seje nadzornikov Mercatorja. Kot je neuradno izvedela STA, pa bosta iz Zagreba v Ljubljano prišla hrvaška člana nadzornega sveta Damir Kuštrak in Ivica Mudrinić.
Ramljak je potrdil, da so danes podpisali pogodbo s štirimi bankami, ki bo Agrokorju prinesla 80 milijonov evrov svežih posojil po 4,97-odstotni obrestni meri, kar je občutno bolj ugodno od nekaterih prejšnjih posojil. Posojila bodo začeli vračati po 15 mesecih, ko bo predvidoma potekel mandat izredne uprave v koncernu.
Upniški odbor je sprejel tudi vrstni red poplačil, ki jih bodo v Agrokorju začeli nakazovati v petek. Denar lahko pričakuje nekaj tisoč dobaviteljev, katerih terjatve znašajo od nekaj tisoč kun do nekaj milijonov kun (med nekaj sto evrov do več kot 100.000 evrov).
Po Ramljakovih besedah so danes nakazali tudi plače vsem delavcem podjetij iz skupine Agrokor, ki so imela pred pred uvedbo zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih za Hrvaško blokirane račune. Neuradno je bilo slišati, da je imela skupina Agrokor od ponedeljka, ko so odblokirali račune več njenih podjetij, več kot 250 milijonov kun (33,7 milijona evrov) prihodkov.
V torek bo vodstvo koncerna nadaljevalo pogajanja z upnicami o novih posojilih, pričakovati je tudi pogovore z največjo upnico, rusko Sberabanko.
Predsednik uprave Sberbanke na Hrvaškem Mario Henjak je danes pojasnil, da se je doslej zataknilo pri njihovem glavnem pogoju za nova posojila. Novinarje je spomnil, da so s posojilom Agrokorju pomagali že minuli mesec, da bi lahko plačal več kot 75 milijonov evrov dobaviteljem, 26 milijonov evrov za davčne obveznosti in štiri milijone evrov za plače. Agrokor sicer za približno 40.000 delavcev na Hrvaškem za mesečne plače in prispevke potrebuje 230 milijonov kun (31 milijonov evrov).
Srečanje začasnega upniškega odbora je bilo prvo, potem ko je zagrebško sodišče, pristojno za gospodarske zadeve, danes imenovalo pet njegovih članov. V začasnem upniškem odboru je predstavnik malih dobaviteljev Agrokorja, ki od koncerna ne terjajo več kot 100.000 kun (13.200 evrov), živinorejec Toni Raič. Velike dobavitelje, ki jim Agorkor dolguje več kot 100.000 kun, zastopa predstavnik družbe Kraš.
Newyorški Knighthead Capital Management bo izbral osebo, ki bo ščitila interese lastnikov obveznic Agorkorja, Zagrebška banka iz skupine Unicredit bo imela predstavnika v imenu zavarovanih upnikov, medtem ko bo ruska Sberbanka skrbela za nezavarovane upnike. Upniški odbor bo sodeloval pri pripravi pogodbe med upniki o prihodnosti poslovanja koncerna na trajnosten in finančno stabilen način. Podal bo tudi soglasje Ramljaku na končno besedilo pogodbe. Brez soglasja upniškega odbora izredni pooblaščenec ne bo mogel odločati o nepremičninah, delnicah in lastniških deležih Agrokorja, če bodo posli vrednejši od 3,5 milijona kun (475.000 evrov).
Začasni upniški odbor ima enaka pooblastila, kot jih bo imel redni odbor, ki ga bodo na Ramljakov predlog imenovali v prihodnosti in bo štel največ devet članov.
Znani pa so že tudi člani Ramljakove ekipe, ki bo poskusila rešiti Agrokor v naslednjih 15 mesecih. Ob njem bodo finančni svetovalec Branimir Bricelj, ki so ga hrvaški mediji omenjali tudi kot potencialnega izrednega pooblaščenca, Bricljev kolega iz podjetja Altera Corporate Finance Marko Delić in Ramljakov kolega iz Texo Managementa Tomislav Matić. Ramljaku bodo pomagali še nekateri drugi, med njimi tudi do sedaj zaposleni v Agrokorju.
KOMENTARJI (96)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.