FOTO: Eni: Jutri začnemo uvajati delavsko upravljanje. Drugi: Podjetja so za dobiček, za socialo Karitas

Da nam gre upravljanje z njimi večinoma slabo od rok, je znano. To pa je pravzaprav tudi edino, o čemer se strinjajo zagovorniki in nasprotniki privatizacije.

Tako prvi kot drugi so danes v Ljubljani pripravili vsak svoj dogodek. Zagovorniki okroglo mizo, nasprotniki pa shod na Kongresnem trgu.

'Podjetja so za kovanje dobička, za socialo pa Karitas'

Zagovorniki privatizacije so na svojem dogodku poudarili, da se zavzemajo za državo, ki ne bo ujeta v ideološke zablode.

Osnovna in edina funkcija podjetja je, da ustvarja dobiček, je prek videokonference dejal ustanovitelj Datalaba Andrej Mertelj. "Za socialno korektivo imamo Karitas, za zaposlovanje pa zavod," je poudaril. V Sloveniji se po njegovem mnenju pogosto zgodi, da kateri od sistemov ne deluje, njegovo vlogo pa se nadomešča z ostalimi segmenti, tudi podjetji v državni lasti.

Ekonomist Igor Masten je delil svoje izkušnje kot nekdanji član nadzornega sveta NLB in dejal, da državno lastništvo ubija slovensko gospodarstvo zaradi navezave interesnih skupin s politiko. "Zaradi lastniške in upravljavske prepletenosti je bilo v Sloveniji onemogočeno uspešno spopadanje s krizo," je dejal.

Breme neuspešne tranzicije je začelo spodjedati temelje naše družbe, pa je prepričan podjetnik Igor Akrapovič. Privatizacija kot prva osnova zagona, ki bi državi zagotovila srednjeročna in prepotrebna sredstva za reforme, bi po njegovem mnenju v državo pripeljala svež kapital, razvoj in priključitev progresivnim srednjeevropskim gospodarskim tokovom.

Svoje izkušnje s privatizacijo je predstavil tudi predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama Marjan Batagelj, ki je dejal, da je Postojnska jama v zadnjih petih letih, odkar jo je kupil, postala veliko bolj dobičkonosna, saj da je veliko ljudi "padlo z jasli".

Podpisniki peticije, med njimi tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Tomaž Štih, so prepričani, da so s peticijo opozorili, da državna podjetja ustvarjajo nižje donose, kot če bi imeli ta denar shranjen na banki. Vodje raziskav pri ameriški centralni banki Egona Zakrajška pa je ocenil, da se je s peticijo v Sloveniji pojavila zahteva za premik v normalnejše razmere.

Udeleženci srečanja so spregovorili tudi o tem, kako bi lahko sicer brez prodaje bolje izkoristili državno premoženje. Nekdanji minister Žiga Turk je dejal, da podpora privatizaciji še ne pomeni, da meni, da države ne smejo imeti premoženja. Tega po njegovih besedah potrebujejo pokojninski in štipendijski skladi. Turk bi tako pristal na ureditev, da se podjetja v državni lasti prenese na medgeneracijski sklad, njegovo upravljanje pa preda v upravljanje tujim podjetjem.

Privatizacija kot veleizdaja

Na shodu nasprotnikov privatizacije pa se je s transparenti zbralo nekaj sto ljudi. Shod so pripravili "Državljani proti razprodaji", ki menijo, da bi se morali namesto prodaji podjetij, posvetiti reševanju problema tam, kjer leži - v slabem upravljanju.

Kot se je dogajalo ...

16.00 - Začel se je shod proti privatizaciji. Udeleženci so s seboj prinesli transparente, na katerih med drugim piše tudi "Cerar, ne prodaj Slovenije". Vzklikajo: "To je okupacija."

16:15 - Protestniki se še zbirajo. Vzklikajo: "Tovarne delavcem!"

16:30 - "Zahtevamo upravljanje podjetij, ki bo v interesu lastnika – državljanov," pravijo organizatorji. Na Kongresnem trgu se je medtem zbralo okoli 300 ljudi. Zapeli so "Le vkup le vkup uboga gmajna!"

16:35 - "Podjetja, ki jih prodaja DUTB bodo žrtev špekulantov. Skupno premoženje nam je omogočalo, da smo bili doslej ena najbolj enakih, izobraženih in zdravih družb. Razprodano gospodarstvo služi tistim, za katere je Slovenija računovodska bilanca, ki ne bivajo tukaj. Naš cilj je suvereno slovensko gospodarstvo. Če kdo meni, da ne znamo gospodariti s podjetji, kako bi potem naj znali gospodariti z državo?"- Organizatorji.

"Ta shod je šele začetek. Združuje nas boj, da bodo državna podjetja upravljana v dobro vseh nas in ne le peščice. Z nami so številni sindikati, tudi stranka (Združena levica), ki znotraj Državnega zbora diha z nami." - Organizatorji.

"Preprečili bomo razprodajo premoženja, ki ga je ustvarjalo več generacij. Za Cinkarno se zanima poljsko državno podjetje. Za Telekom nemški državni Telekom. Pravijo, da je prodaja Telekoma že predaleč. Povejte to delavcem, ki bodo izgubili delo kot so ga delavci Telekoma na Hrvaškem. Najprej bi prodali podjetja, nato že zdravstvo, šolstvo, na koncu vodne vire." - Organizatorji.

16:40 - "V Luki po padli privatizaciji zaposlujejo, zrasle so plače. Nismo se prodali, da bi dosegli takšne rezultate. Država nam tega ne priznava in nas omejuje z odlaganjem gradnje drugega tira. Primer delavskega gibanja v Luki je dokaz, da obstaja lepša prihodnost. Ob močnem delavskem boju direktor težko izčrpava podjetje." - Mladen Jovičič, Sindikat Luke Koper.

16:42 - "V Cinkarni nam ni vseeno, kaj se bo z nami zgodilo. Vlada nima pravice nad državno lastnino, nosi le skrbniško vlogo. Zato se sprašujem, kdo je dovolil kateri koli vladi prodajati brez zaščite prebivalcev. Zakaj nas prodajajo? Ker so tako obljubili Bruslju, ker nimajo vizije. Politika se v naše podjetje doslej ni vmešavala in poslujemo dobro v svetovnem merilu. Zakaj prodajati "kuro, ki nese zlata jajca"? Če država proda uspešno podjetje, ostane brez rednega prihodka. Če kmet proda njivo, denar vloži v hlev, ki bo prinašal še več. Samo nespameten kmet prodaja zato, ker mu je tako svetoval sosed."- Franc Grabler, Sindikat Cinkarne Celje. "Ali bomo šli po poti Madžarske, ki je prodala podjetja, zdaj, ko so jih tujci izčrpali, pa jih država kupuje nazaj? Močno nacionalno gospodarstvo mora biti ena od osnov nacionalnega interesa. Naj nas ne silijo k izpolnjevanju obljub, ki so jih dali Bruslju. Kaj pa je z obljubami, ki so jih dali nam, da bomo živeli bolje?"

16:50 - "Koliko nas bo stala mantra "država je slab gospodar"? To vedo samo vedeževalci. Politiki vedo, da njihova politika ne ustvarja delovnih mest, kljub temu razgrajujejo socialno državo. Živimo iz krize v krizo, njene posledice se rešujejo na plečih delavcev, z vzroki se ne ukvarjamo. Družba, v kateri živimo, pravi, naj poskrbimo sami zase. Mi smo to danes vzeli resno! Zato se uprimo! Gospodje, trdite, da ste slabi gospodarji, da bi drugi to znali bolje. Razdelite to premoženje državljanom, ki smo ga ustvarili. Mi bomo našli najboljši model upravljanja."- Sindikalist Cinkarne.

16:55 - "Obljube politikov, da se bo iskalo strateške partnerje, so pesek v oči. Edini kriterij je cena." - Matej Jemec, Zveza svobodnih sindikatov.

17:02 - "Maksimizacija profita ima dolgoročno slabe učinke na delavce, zaposlene, okolje in celotno družbo. Delavsko upravljanje je edina pot v boljšo družbo. Nujno je, da začnemo delati na ekonomski demokraciji. Delavsko upravljanje je ekonomsko vzdržnejše, zadovoljuje družbene in osebne potrebe. Začnimo se pogovarjati o institucionalnih spremembah. DZ pozivamo, da uzakoni sodelovanje delavcev, stoke in družbe v podjetjih." - Sabina Žakelj, gibanje Iskra.

17:05 - "Privatizacijo spremljamo že 25 let. Prvi krog je prinesel pidovske barone, drugi domače tajkune, tretji, ki je še bolj zavit v meglo kot prejšnja dva, bo tuje špekulante. Vodi ga SDH. Živimo v državi, kjer 7 ljudi nadzoruje 11-milijardno državno premoženje. V DUTB prejemajo po 20.000 evrov plače, da pod mizo prodajajo podjetja. Špekulanti si manejo roke, ljudstvo pa strada. Končati moramo drsenje Slovenije na periferijo. Ne bomo ne kolonija, ne podložniki!"- Luka Mesec, Združena levica.

17:10 - "Danes bomo ustavili privatizacijo, jutri začnemo uvajati delavsko upravljanje," je dejal Luka Mesec, zbrani pa so to pospremili z vzkliki "Luka, Luka..."

17:12 - Zbrani se odpravljajo na pohod proti privatizaciji, med drugim se bodo ustavili pred Telekomom. "Privatizacija je veleizdaja," je bilo sklepno sporočilo. Na protestu je bil med drugim tudi Jože Mencinger, avtor peticije Proti privatizaciji.

NASPROTNIKI PRIVATIZACIJE ...

Zakaj ne privatizaciji?

"Vlada posluša le narek plenilskih finančnih trgov in prišepetovalce, ki si od prodaje obetajo koristi," pravijo nasprotniki privatizacije. Zatrjujejo, da je njihov cilj zdravo domače gospodarstvo, ki lahko prispeva v javno zdravstvo, šolstvo, kulturo in obrambo ter omogoča razvoj.

"Zavedamo se, da je bilo marsikatero državno podjetje žrtev političnega kadrovanja, kjer so stranke pripadnost postavljale pred strokovnost in sposobnost. A razprodaja ni rešitev," menijo in dodajajo, da pripravljajo tudi predlog zakona o upravljanju državnega premoženja.

Kdo so "Državljani proti razprodaji"?
V gibanju so združeni Koalicija Združena levica: Demokratična stranka dela - DSD, Iniciativa za demokratični socializem - IDS, Stranka TRS in 4. skupina ZL, BIOS Brezposelni in ogroženi Slovenije, Društvo gibanje TRS, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Iskra, Mreža za neposredno demokracijo, Piratska stranka Slovenije, Protestival, Puntarji, Sinteza, Skupina kazenska ovadba, Stranka Solidarnost in Združenje brezposelnih Slovenije.

Podpirajo jih Zveza borcev , sindikat Sviz, ZZZS, ZDUS, VZMD, Neodvisni sindikat Cinkarne Celje in Konfederacija slovenskih sindikatov.

PODPORNIKI PRIVATIZACIJE ...

Suverenosti na tuje kredite ni

Zagovorniki privatizacije pa na drugi strani sporočajo – leto za letom se nabirajo dokazi, da sami državnih podjetij ne znamo voditi, da država ni primeren lastnik, saj se je politika že zdavnaj preveč prepletla z gospodarstvom: "Prepričujejo nas, da bomo bolj suvereni, če si bomo – tudi zato, da politiki ne bo treba izstopiti iz gospodarstva – denar izposojali v tujini. Suverenosti na tuje kredite ni!"

"Državno lastništvo podjetij, ki delujejo na konkurenčnih trgih, doslej narodu ni prinašalo nobenih koristi, ki mu jih ne bi mogli zagotavljati zasebni lastniki. Vseskozi je bilo zgolj vir ugodnosti za maloštevilne, ki pa smo ga vsi drugi zelo drago plačevali. Nazadnje takrat, ko smo že drugič od osamosvojitve sanirali izgube državnih bank," opozarjajo. "Politično kadrovanje vodstev podjetij kot mehanizem vladanja in družbene kontrole nikoli ne bo mogel nadomestiti primanjkljaja pravne države, zmerne javne porabe, spodbudne davčne politike in podjetništvu naklonjenega okolju!"

Zagovorniki privatizacije menijo, da bi ta prinesla večjo politično stabilnost, gospodarsko rast in splošno blaginjo in nasprotnikom sporočajo: "Zavedamo se, da za pojmom strateških podjetij ni nobene resne strategije, ampak zgolj želja politike po nadzorovanju maloštevilnih državnih podjetij, ki še imajo močan denarni tok in preusmerjanje tega denarja v "prave žepe".

Kdo so pobudniki "Za privatizacijo"?

Organizacije Mladi za spremembe, Evropska Slovenija, Svetilnik, IBEX - mladi za svobodno prihodnost, Misli svobodno in Akademsko društvo Pravnik.