Mačkošek: Pričakujem, da bo javni sektor z uspešnim izvozom svojega znanja preživel nas, ki bomo zaprli industrijo

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je predsedniku vlade in trem pristojnim ministrom vročila peticijo proti dodatnim obremenitvam podjetij z dovoljenji za izpuščanje toplogrednih plinov in drugih energetsko intenzivnih podjetij. Pod njo so se podpisali predstavniki 30 podjetij ter 11 panožnih in podjetniških sindikatov.

Podpisniki od premierja Mira Cerarja ter od ministrov za finance in za gospodarstvo Dušana Mramorja, za infrastrukturo Petra Gašperšiča ter za okolje in prostor Irene Majcen zahtevajo, da se vse predvidene dodatne obremenitve energentov, ki naj bi jih s prihodnjim letom dobila podjetja z dovoljenji za izpuščanje toplogrednih plinov, nemudoma umaknejo iz potekajočih postopkov.

S podpisom peticije so se "podpisniki odločno uprli predvidenim 30 milijonov evrov vrednim dodatnim dajatvam, ki jih načrtuje vlada z naslova plačila CO2 dajatve, ob tem pa tem podjetjem grozijo še višji prispevki za učinkovito rabo energijo in obnovljive vire energije", so navedli v GZS.

Delovanje vlade so označili kot gospodarsko in socialno nevzdržno in nesprejemljivo ravnanje, ki z namenom kratkotrajnega polnjenja državnega proračuna in z visokimi obremenitvami majhnega števila podjetij resno ogroža delovna mesta, plače zaposlenih, dele proizvodnje in celotna podjetja, so zapisali.

Pod peticijo so se podpisali družbe Salonit Anhovo, Lafarge Cement, družbe Taluma, IGM, Acroni, Vipap Videm, Količevo karton, Cinkarna Celje, Steklarna Hrastnik, Papirnica Vevče, Štore Steel, Goričane, Impol 2000, Paloma, Belinka Perkemija, Wienerberger opekarna Ormož, Julon, Lek, Goriške opekarne, Radeče papir Nova, Calcit, Ursa Slovenija, TKI, Perutnina Ptuj, Svilanit, Lepenka trgovina in Mitol. Ti so med drugim spomnili, da industrijski izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji danes predstavljajo 14 odstotkov vseh. V primerjavi z izhodiščnim letom 1986 so se zmanjšali za polovico, medtem ko je na primer promet svoj delež izpustov CO2 v tem času povečal za 200 odstotkov. Vsa našteta podjetja pa so v izboljšanje energetske učinkovitosti vložila milijone evrov, so izpostavili.

Uvedba dodatne okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 bi poleg vključenosti podjetij v shemo sistema trgovanja z izpusti po njihovem pomenila dodatno obdavčitev iste zadeve in skupine podjetij, kar je unikum v EU. Ob tem priznavajo, da so cene energentov v Sloveniji in v EU zgodovinsko nizke, razen pri zemeljskem plinu, kjer so v Sloveniji v povprečju višje kot povprečje EU, a poudarjajo, da so se obdavčitve energentov v Sloveniji od leta 2010 enormno zvišale.

Predsednik GZS Samo Hribar Milič je v naknadni izjavi izpostavil, da so predvidene dodatne obremenitve usmerjene na del gospodarstva, ki predstavlja gonilno silo, saj je izvozno usmerjeno, ima visoko dodano vrednost in multiplikativne učinke. Ob tem je izrazil razočaranje nad iztekom pogajanj vlade s sindikati javnega sektorja, "ki niso prinesla ključnih sprememb". Prav to popuščanje naj bi plačala podjetja, obremenjena s CO2 dajatvami. Prvi mož GZS je ocenil, da je delovanje vlade kratkovidno. Prepričan je, da težav Slovenije ne more rešiti povečevanje obremenitev tega dela gospodarstva, temveč le njegovo razbremenjevanje. Poleg tega v predvidenem dodatnem obremenjevanju vidi slab signal potencialnim vlagateljem, saj da Slovenijo prikazuje kot državo z nestabilnim in premalo konkurenčnim poslovnim okoljem.

"Pod takšnimi pogoji ne bomo več vlagali v Slovenijo"

Med podpisniki peticije je tudi Steklarna Hrastnik, od koder so sporočili, da bodo državi za okoljske dajatve na goriva letos plačali 128.901 evrov. Z uvedbo dodatnih in povišanjem obstoječih okoljskih dajatev na goriva pa bo, če bo vlada uresničila svoje napovedi, naslednje leto po najslabšem scenariju steklarna plačala 1.130.053 evrov okoljskih dajatev, ali četrtino dobička, načrtovanega za letošnje leto.

V letošnjem letu bo Steklarna Hrastnik za plačilo energentov namenila 8,5 milijonov evrov, za leto 2015 pa bodo stroški energentov dosegli 9,7 milijonov evrov, kar skupaj z novimi okoljskimi dajatvami dvigne obstoječi strošek za energente za 12 odstotkov. Pri tem je treba poudariti, da je cena zemeljskega plina v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, prav tako tudi višina okoljskih dajatev, pravijo v steklarni.

"Dvig okoljskih dajatev za približno enajstkrat pomeni ohromitev naše konkurenčnosti. Večina slovenskega gospodarstva je izvozno usmerjenega. Tudi mi izvozimo 97 odstotkov naše proizvodnje in se zato za kruh borimo z ostrimi globalnimi tekmeci. Kako naj bomo konkurenčni in kako naj ustvarimo dovolj, da bomo lahko vlagali nazaj v podjetje, če država v naš nahrbtnik ne nalaga kamenčkov, temveč velikanske skale?" se sprašuje Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik. "Pod takšnimi pogoji je vprašljiva izvedba našega naslednjega investicijskega cikla v Sloveniji. Delno pa so tudi ogrožena delavna mesta v Sloveniji."

V steklarni še pravijo, da so v zadnjih letih veliko vlagali v zniževanje svojih vplivov na okolje in okoljske izboljšave: "V zadnjem letu je znižala porabo vode za 55 odstotkov, emisije NOx za 75 odstotkov, izpuste prašnih delcev za 35 odstotkov in izpuste CO2 za nekaj manj kot 30 odstotkov." Z novo naložbo v enoti, kjer proizvajajo specialne steklenice, pa so kljub povečani proizvodnji znižali porabo energije za dodatnih 20 odstotkov.

Za dajatve več kot znaša dobiček

V družbi Štore Steel ocenjujejo, da bi jih nove dajatve na letno stale okoli 600.000 evrov, pravi direktor Marjan Mačkošek. Gre za znesek, ki bi presegel njihov letni dobiček.

Mačkošek ocenjuje, da gre za izjemno škodljiv signal slovenskemu gospodarstvu: "To pomeni, da bodo prisilili lastnike, da bodo začeli drugače razmišljati o razvoju in perspektivah podjetja na dolgi rok. Omejili bodo investicije in ugotovili, da se v Sloveniji ne splača investirati, ker tukaj vlada sovražno okolje za podjetja." Najhitrejše reakcije je pričakovati v podjetjih s tujimi lastniki.

Tudi Mačkošek meni, da država zgolj išče načine, da bi prerazporejala sredstva in zadovoljila apetite lobijev in drugih interesnih skupin: "V Nemčiji takšnih dajatev ne poznajo. Posebnega prispevka za zeleno energijo nimajo, za ta namen je prebivalstvo enakomerno obremenjeno, pri nas pa se želi vse zvaliti na industrijo, ki se jo s tem postavlja v slabši položaj s konkurenco."

Mačkošek še pravi, da so gospodarstveniki pristojne opozarjali že dovolj, tudi na to, da se sprejemajo stvari, za katere se po dodatnem preverjanju izkaže, da niso bile medresorsko usklajene, a se ne zgodi nič. "Se pa zgodi to, kar se je včeraj, da je javni sektor zmagal. Pričakujem, da bo zdaj ta javni sektor vsem zagotavljal vir preživetja - da bo uspešno izvažal svoje znanje in storitve ter napajal tudi nas, ki bomo morali industrijo zapreti," še meni.

GZS je protestno zapustila pogajanja o socialnem sporazumu

Iz GZS so še sporočili, da upravni odbor ugotavlja, da se je vlada praktično odrekla varčevanju v javnem sektorju, saj je od predvidenih 127 milijonov evrov izpogajala le 20 milijonov evrov. Po drugi strani pa vztraja na več kot 100 milijonih evrov dodatnih obremenitev, predvsem gospodarstva, kar ogroža številna delovna mesta v gospodarstvu, odganja potencialne investitorje stran od Slovenije, spodbuja investitorje, da preselijo proizvodnjo iz Slovenije v tujino, in celo ogroža obstoj nekaterih tovarn, so sporočili. Poleg tega so predstavniki vlade v zadnjih tednih resno opozarjali na hude posledice, v kolikor ne bodo izpolnili zavez o proračunskem primanjkljaju v letu 2015, nato pa so ga včeraj s kompromisnim dogovorom s sindikati javnega sektorja sami resno ogrozili. Vse to se dogaja v razmerah, ko je v javnem sektorju danes 3.400 zaposlenih uslužbencev več kot v začetku krize leta 2008, po podatkih Sursa pa je v pravnih osebah, ki se pretežno financirajo iz javnih blagajn, celo 11.600 več zaposlenih; po drugi strani je v tem času v gospodarstvu več kot 90.000 manj zaposlenih.

"V takšnih razmerah na GZS ocenjujemo, da dokler vlada ne umakne vseh napovedanih dodatnih obremenitev gospodarstva, ni več nikakršnih razlogov za nadaljevanje pogajanj o socialnem sporazumu za gospodarsko rast in nova delovna mesta," so še zapisali.