Finančna ministrica o rešitvi za zaščito NLB: Ključno je, da se uskladimo z Evropsko komisijo

Na vladi iščejo rešitev za zaščito NLB pred posledicami pravnomočnih sodb na hrvaških sodiščih v povezavi z prenesenimi deviznimi vlogami v nekdanji LB. Kot so povedali na finančnem ministrstvu, so rešitve že pripravili, vlada pa naj bi se usklajevala tudi v smeri rešitev na podlagi predloga ustavnega zakona SDS in NSi.

Na ministrstvu za finance so izrazili prepričanje, da je treba hitro najti ustrezno in učinkovito zaščito NLB pred posledicami ravnanja Hrvaške, ki je "v nasprotju z mednarodnim pravom in ustavnim redom Slovenije". Navedli so, da so s tem ciljem že pripravili ustrezne rešitve na podlagi obstoječih zakonskih podlag. Ker pa so se pri usklajevanju pojavila dodatna vprašanja, so jih odločeni izpopolniti.

"Za stabilnost poslovanja banke in zagotavljanje finančne stabilnosti je pomemben rezultat, zato bomo poskušali najti pot, ki bo sprejemljiva za vse," so zagotovili na ministrstvu.

Rešitev naj bi šla v smeri predloga ustavnega zakona za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti, ki sta ga v parlamentarni postopek vložili opozicijski SDS in NSi. Pri tem naj bi sicer predlog nekoliko preoblikovali, iz njega pa umaknili nekatera potencialno sporna določila.

Na finančnem ministrstvu so v odgovoru na prošnjo za komentar teh informacij zapisali, da se z vidika iskanja rešitve "tudi usklajevanje stališča vlade do predloga ustavnega zakona kaže kot koristno".

K zaščiti banke že pozvala predsednika uprave in nadzornega sveta NLB

O zaščiti za NLB bi morala vlada po prvotnih pričakovanjih odločati že minuli četrtek, a se to potem ni zgodilo. Za zdaj ni jasno, ali bo usklajevanje rešitev do vladne seje ta teden že zaključeno.

Lani spomladi, ko sta Slovenski državni holding in pozneje vlada odločala o ponudbah v okviru javne ponudbe delnic NLB in so predstavniki države tveganje zaradi postopkov na Hrvaškem izpostavili kot ključno, je šla rešitev finančnega ministrstva neuradno v smeri, da bi za te morebitne stroške NLB jamčil sklad za nasledstvo, država pa bi mu zagotavljala zadostno premoženje za te naloge. Vlada takrat rešitve ni podprla in nato postopek prodaje banke tudi ustavila.

K zaščiti banke pred učinki tožb na hrvaških sodiščih sta minuli četrtek na seji komisije DZ za nadzor javnih financ javno pozvala predsednika uprave in nadzornega sveta NLB Blaž Brodnjak in Primož Karpe. "Kljub navedbam v pravnem in ustavnem redu Republike Slovenije banka de facto ni zaščitena za primere negativnih razsodb in morebitne rubeže njenega premoženja na Hrvaškem," je opozoril Brodnjak.

Za NLB neugodne tri sodbe

Pravnomočne naj bi bile sicer tri sodbe, ki so za NLB neugodne. Dve je banka razkrila v enem od poslovnih poročil. Pri eni je bil znesek izterjan v izvršilnem postopku z računa pri hrvaški banki. Šlo naj bi za nekaj sto evrov. Pri drugi sodbi, ki jo je banka prejela 16. novembra lani, pa je sodišče NLB in LB naložilo, da Zabi solidarnostno plačata 492.000 evrov glavnice s pripadajočimi obrestmi.

Plačilo je bilo treba v skladu s sodbo izvršiti do 1. decembra lani in NLB naj bi zahtevek plačala, a hkrati vložila tudi zahtevo za revizijo na hrvaško vrhovno sodišče. Po oceni medijev je znesek tega zahtevka z obrestmi dosegel celo okoli 1,5 milijona evrov.

Neuradno naj bi banka potem januarja letos dobila še eno neugodno sodbo, stala pa naj bi jo okoli pol milijona evrov. Te naj še ne bi plačala, saj čaka na ukrepanje in usmeritve države.

Kmalu pa bi se lahko prav tako neuradno obetal še precej večji zahtevek na podlagi nove pravnomočne sodbe. Ta bi lahko dosegel okoli 25 milijonov evrov. Glede na podatke NLB tožbeni zahtevki obeh hrvaških bank agregatno znašajo približno 172 milijonov evrov glavnice, skupni znesek obresti pa že presega glavnico. Potencialnih stroškov zaradi tožb naj bi bilo tako več kot 350 milijonov evrov.

 Če uskaditve z EK ne bo, bo Slovenija na slabšem

Skupno rešitev z Evropsko komisijo je v Bruslju iskala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Komisija je konec januarja začela poglobljeno preiskavo, da bi ocenila, ali novi ukrepi, ki jih je decembra lani predlagala Slovenija glede nadaljnjih postopkov prestrukturiranja NLB, v zadostni meri nadomeščajo odložitev prodaje banke na obdobje po koncu leta 2017. Slovenija bi morala namreč v skladu z enkrat že spremenjenimi zavezami do Evropske komisije do konca 2017 prodati vsaj 50 odstotkov banke, preostanek do 75 odstotkov minus eno delnico pa do konca tega leta.

Vraničar Ermanova je zagotovila, da bo ministrstvo ves čas nadaljevalo pogovore s komisijo na tehnični ravni, saj je z "našega zornega kota ključno, da pridemo do rešitve, ki bo usklajena med komisijo in Slovenijo". "Katerikoli drug rezultat, bodisi nova odločba komisije z dodatnimi pogoji bodisi ugotovitev, da je pomoč nezakonita, pomeni tako za Slovenijo kot za slovensko naložbo v NLB slabši izid," je opozorila.

S pristojno evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager se je sicer na temo NLB danes ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta srečala tudi evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS).

Kot so sporočili iz njene pisarne, je bil namen sestanka razjasnitev okoliščin prodaje in postopka, ki ga vodi Evropska komisija. Vestagerjeva je po njihovih navedbah znova poudarila, da Evropska komisija vztraja pri svojih zahtevah, poglobljena preiskava pa naj bi bila zaključena še pred junijskimi parlamentarnimi volitvami.

Komisarka je ob tem še enkrat več spomnila na zaveze, ki jih je vlada dala v zameno za odobritev dokapitalizacije NLB, in podčrtala, da bi nespoštovanje zavez pomenilo kršitev pravil o državnih pomočeh, kar je za Evropsko komisijo nesprejemljivo. Ob tem naj bi Vestagerjeva Tomčevi povedala, da je vlada zagotovila, da bo odločitev komisije spoštovala.