Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je po sestanku s predstavniki ministrstva za finance, Slovenskega državnega holdinga (SDH), Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Elesa v Ljubljani povedal, da so razpravljali o alternativi uvedbe prednostnega dispečiranja elektrike iz šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6).
Predsednik vlade Miro Cerar je namreč sredi februarja v odgovoru na poslansko vprašanje izrazil pričakovanje, da se poiščejo alternativne možnosti temu ukrepu.
Te bo v mesecu ali dveh poiskal SDH skupaj z energetskimi družbami, ki jih ima v portfelju, "to pa predvsem z namenom, da se redno servisirajo naše finančne obveznosti, zagotovijo potrebne investicije in v vsakem trenutku zagotovi nemotena dobava električne energije", je povedala predsednica uprave SDH Lidia Glavina.
O tem, kakšne bi lahko bile te alternativne rešitve, ne Gašperšič ne Glavinova nista govorila, na novinarska vprašanja nista želela odgovarjati.
Predlog novele energetskega zakona je predvideval možnost, da bi vlada po predhodni odobritvi Evropske komisije uvedla prispevek za prednostno dispečiranje elektrike iz Teša. Ukrep bi zagnala, ko bi bile razmere na trgu z elektriko takšne, da nizke cene ne bi zagotavljale obratovanja domačih elektrarn, ki so nujne za zagotavljanje sistemskih storitev v razmerah, ko čezmejno zagotavljanje sistemskih storitev še ni v celoti zagotovljeno.
Kot so februarja pojasnjevali na ministrstvu, se brez teh storitev ne da zagotoviti zanesljivega delovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. Teš je sistemska elektrarna, ki predstavlja približno tretjino doma proizvedene električne energije, in če bi bil prepuščen le razmeram na trgu, bo verjetnost, da ne bo na razpolago za nudenje sistemskih storitev, večja, so takrat povedali na ministrstvu.
Prispevek za prednostno dispečiranje elektrike iz Teša, ki ga bremeni 1,4 milijarde evrov vredna naložba v šesti blok, bi po takratnem predlogu letno znašal do 25 milijonov evrov. Obračunaval bi se na obračunsko moč in bi predvidoma znašal petino prispevka za obnovljive vire energije na položnicah oz. okrog en evro na mesec na položnico.
Dejan Savić, Greenpeace Slovenija: Potrebno pokazati, da je to znak nove vladne usmeritve
“To je zelo pomemben korak, zdaj pa je potrebno pokazati, da je to znak nove vladne usmeritve," se je na informacijo odzval strokovnjak za energetska vprašanja pri Greenpeace Slovenija, Dejan Savić. "Morda smo se začasno izognili dodatnemu prispevku za TEŠ na položnicah, a dokler bodo delovale termoelektrarne, bomo račun za premog še naprej plačevali z našim denarjem, slabšim zdravjem in tveganju naše prihodnosti. Termoelektrarne je potrebno začeti zapirati, premog pa pustiti v zemlji."
Kaj pričakujejo od vlade?
Od vlade pričakujejo prenovo energetske politike, kjer bo v skladu s cilji Pariškega sporazuma predvideno opuščanje fosilnih goriv, opustitev kurjenja premoga na pravičen način najkasneje do leta 2030.
"Hkrati je potrebno izvajati intenziven prehod na obnovljive vire energije kot so sončne in vetrne elektrarne. Energetski zakon, ki je še vedno v obravnavi do 7. marca, je priložnost, da vlada pokaže, da je opustitev subvencioniranja premoga znak nove smeri energetske politike. Zato vlado pozivamo, da naj omogoči več sto tisoč prebivalcem Slovenije samooskrbo z obnovljivimi viri energije. Z odpravo obstoječih omejitev v Energetskem zakonu lahko namreč omogoči, da bodo lahko ljudje na svojih strehah ali na bolj oddaljenih primernih površinah na ekonomsko vzdržen način (skupnostno) izkoriščali obnovljive vire v našem okolju.”
O prispevku tudi v DZ
Tudi odbor DZ za infrastrukturo je danes razpravljal o uvedbi prispevka za prednostno dispečiranje elektrike iz Teša, čemur se je ministrstvo še pred sejo odpovedalo. Poslance je zanimalo, koliko so si na HSE obetali iz tega ukrepa, ki je vključen v finančni načrt, in kje bo Teš zdaj dobil 'manjkajočih' 25 milijonov evrov.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je poslancem pojasnil, da bo SDH skupaj z vodstvi energetskih družb pripravil alternativne možnosti temu ukrepu, te naj bi bile pripravljene v mesecu ali dveh.
"Vsi vemo, da te alternativne obstajajo, so na voljo. Vsi tudi vemo, da je bil ukrep prednostnega dispečiranja predviden kot zadnja možnost, če bi tako narekovale razmere na trgu," je poudaril. Gašperšič ob tem poslancem ni postregel z možnimi alternativnimi rešitvami.
Alenka Bratušek (NP) je sicer pozdravila umik ukrepa, a ob tem izpostavila, da je HSE prispevek za prednostno dispečiranje upoštevalo pri pripravi poslovnega načrta za letos; če zdaj tega ni, potem je težava. Zato je zahtevala pojasnila, kako je v načrt vključeno nekaj, česar v praksi ni, in kolikšna je predvidena številka iz tega naslova.
Pozivu se je pridružil tudi poslanec SDS Danijel Krivec, ki ga je zanimalo, če obstajajo kakšni rezervni scenariji, glede na to, da prispevka iz prednostnega dispečiranja ne bo. Poslanca ZL Matjaža Hanžek je medtem zmotilo, da ni najprej predvidenih alternativnih rešitev, če je bilo prednostno dispečiranje zadnja možnost.
Generalni direktor HSE Gorazd Skubin je poudaril, da HSE podpira prednostno dispečiranje, da ga poznajo skoraj vse članice EU, Slovenija pa da si z umikom predloga zapre možnost za pridobivanje sredstev iz tega naslova. Poslance je skušal pomiriti, da scenarij vendarle ni tako črn.
Na vprašanja poslancev, koliko sredstev so v poslovnem načrtu predvideli iz naslova prednostnega dispečiranja, Skubin ni mogel odgovoriti. Kot je pojasnil, je bil poslovni načrt predmet pogovorov z nadzorniki družbe in SDH in je kot tak poslovna tajnost.
Kot je poudarila Bratuškova, Skubin v dveh urah in pol ni povedal, za koliko je prednostnega dispečiranja predvidenega v načrtu in izrazila upanje, da se minister zaveda, kaj se dogaja na HSE. Umik predloga je problem po njenem mnenju še povečalo, ne zmanjšalo, velikost pa da bodo ugotovili, ko bo Skubin povedal številko. Ob tem je poslancem pojasnila, da so jo nekateri novinarji spraševali, če je v poslovnem načrtu za to res predvidenih 60 milijonov evrov.
Nekaj poslancev si je s postopkovnimi predlogi prizadevalo, da bi odgovor, koliko sredstev je predvidenih v poslovnem načrtu iz tega naslova in kaj to zdaj pomeni za HSE, od Skubina dobili na zaprtem delu seje. Odbor je sejo naprej prekinil in jo zdaj nadaljuje za zaprtimi vrati.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.