Gospodarstvo

VIDEO: Preverite, kako se pridelkom sledi z njive in do police. In kje lahko sami vidite, od kod je vaša solata

Ljubljana, 07. 05. 2015 07.35 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
167

Po odgovor na vprašanje, ali je dobaviteljem na trgovske police res tako enostavno spraviti kaj "nedovoljenega", smo se odpravili k pridelovalcu zelenjave Igorju Jarkoviču, ki nam je razložil, kako označi svoj pridelek, da mu lahko sledimo vse do trgovinske police. Govorili pa smo tudi o tem, kako (ne)realna so pričakovanja slovenskih kupcev.

Prehranske prevare so najbrž stare toliko, kolikor časa je minilo od takrat, ko človek več ne nabere ali ulovi sam vsega, kar odnese v usta. In Slovenci pri iznajdljivosti za kakšen višji zaslužek - kot uči (bolj ali manj oddaljena) zgodovina - nismo nobena izjema.

Včasih so na primer nepoštenega peka, ki je pekel prelahke hlebce, kaznovali z globo, če je kršitev prevečkrat ponovil, je bil naslednja stopnja kazni "izlet" v Ljubljanico v posebni košari, ki so jo imenovali potapljalka. Za goljufive mesarje, ki so goljufali pri tehtanju ali prodajali smrdljivo meso, pa so denimo poznali privezovanje na sramotilni mesarski križ.

Danes kazni kot so sekanje prstov, potapljanje v vodo ali privezovanje za stebre sramote seveda ne poznamo več. Namesto tega imamo takšne in drugačne inšpektorje, ki predpisujejo globe ali komu v skrajnem primeru prepovedo dejavnost.

Pridelava - 3
Pridelava - 3 FOTO: 24ur.com

Da se s časom in novimi oblikami kazni ljudje nepoštenosti niso otresli, pa je jasno - večina se najbrž še spomni "slovenske zelenjave" iz Italije ali kakšne druge države. Očitki o tem, da takšne goljufije še vedno obstajajo tudi na trgovskih policah, se pojavljajo vedno znova in znova. Zlonamerna konkurenca, resnica, kaj tretjega ...?

Po odgovor na vprašanje, ali je dobaviteljem na trgovske police res tako enostavno spraviti kaj "nedovoljenega", smo se odpravili k pridelovalcu zelenjave Igorju Jarkoviču, ki nam je razložil, kako označi svoj pridelek, da mu lahko sledimo vse do trgovinske police. Pa tudi, kako se lahko o poreklu kupljenega izdelka prepriča tudi kupec. Več v zgornjem videu.

LOT: Številka, ki pridelku sledi od pridelovalca do trgovinske police in priča o njegovem poreklu.
LOT: Številka, ki pridelku sledi od pridelovalca do trgovinske police in priča o njegovem poreklu. FOTO: 24ur.com

Ne delo, ampak način življenja

Z Jarkovičevih njiv, ki se razprostirajo na 32 hektarjih, dnevno poberejo od ene do več ton pridelka. Ob šestih zaposlenih, za katere je delo - kot pravijo sami, način življenja - se na njegovih njivah na leto zvrsti še okoli 100 sezonskih delavcev. Večinoma tujih, čeprav bi si sam želel, da bi bili slovenski. A teh enostavno ni, predvsem zaradi narave dela, ki je značilna za kmetijstvo - kadar koli v kratki sezoni, tudi ob vikendih in praznikih.

Za mesec dela sezonski delavci zaslužijo okoli 600 evrov neto, pri čemer pa je poskrbljeno za njihovo nastanitev, prehrano pa tudi birokracijo, ki je potrebna, da delajo pri nas. "Večinoma sicer ne delajo le na enem mestu, ko končajo pri nas, na primer obirajo še jabolka v Eurosadu ali hmelj v Savinjski dolini."

Radič "obdelal" dež, rastlinjake veter

"Poslovno leto" se na kmetiji zaključi različno, razlaga Jarkovič. Predvsem odvisno od vremena, saj so - z izjemo namakalnega sistema, ki ga je na območju postavila država - povsem odvisni od milosti in nemilosti narave: "Lani je veliko deževalo in to se je zelo poznalo, še posebej na radiču."
Poleg tega čez leto po pridelkih lahko pada še toča, rastlinjake poškoduje veter ... Zavarovalnic, ki bi zavarovale ali rastlinjake ali pridelke praviloma ni, zato pridelovalci tovrstne stroške nosijo sami: "Rastlinjake nujno potrebujemo, zato jih sami popravljamo sproti, če jih poškoduje veter, jih skušamo poravnati ..."

Pridelava - 2
Pridelava - 2 FOTO: 24ur.com

Nerealna pričakovanja kupcev: predpisi EU o zahtevani obliki pridelkov so že dolgo tarča posmeha javnosti. A pravzaprav ni smešno, menijo pridelovalci. Razkorak med pričakovanji kupcev in realnostjo pridelave je ogromen, trgovci pa se trudijo, da bi v boju za kupce zadostili vsem njihovim kapricam. Tudi če so te nadstandardne ali pa absurdne. V času, ko lahko na prodajo vpliva že vik in krik nezadovoljnega kupca na Twitterju ali Facebooku, ker je na primer na češnji opazil mravljo, pa kakšnih realnejših kriterijev trgovcev ni pričakovati. Kar pomeni, da bi se lahko količina nesprejemljivih pridelkov, s katerimi v resnici ni nič narobe, le še povečevala, ocenjujejo pristojni.
Zemlja na solati?!

Na kmetiji delujejo po principu integrirane pridelave, ki na eni strani po mnenju strokovnjakov kmetijske stroke manj obremenjuje okolje kot nekatere druge vrste pridelave, potrošnik pa je lahko zadovoljen, ker gre za pridelke, ki so obdelani z manj preparati kot na primer tisti iz "klasične" pridelave.

A prednosti imajo svoje slabosti. "Težko je kupcu dopovedat, da je to zelenjava, ki zraste na zemlji. Na njej je torej lahko malo zemlje ali kakšen polž. Iz tujine pa pripeljejo zelo sterilne pridelke, saj imajo na razpolago veliko več sredstev, s katerimi poškropijo pridelke. Ko se pridelovalci pogovarjamo med seboj, ugotovimo, da imajo na primer v Španiji petkrat več sredstev za zaščito kot pri nas."

"To, da se pridelovalci odločajo za integrirano pridelavo, je pohvalno, a zavedati se morajo, da je to tudi tveganje, saj morajo ob omejenih pogojih doseči iste standarde kakovosti, ki so sicer enotni za celo območje EU. Standardi za slovenske lokalne pridelovalce ne morejo biti nižji od standardov za vse ostale," pa razlaga Tatjana Vrščaj Vodošek, vodja službe varna hrana in interna kontrola pri Mercatorju.

Ta tudi pojasnjuje, da manjše število sredstev za obdelavo pridelkov, ki so pridelovalcem na voljo pri nas, ni posledica posebne slovenske zakonodaje, ampak dejstva, da je treba zaščitna sredstva registrirati, to pa za proizvajalce, ko gre za majhen slovenski trg, ni vedno ekonomsko upravičeno.

Zaplete se torej predvsem, pravijo pridelovalci, ko njihovi pridelki pridejo na trgovske police, a ob lepših uvoženih, ne pritegnejo pozornosti kupca. Ljudje pač kupujemo z očmi, priznavajo trgovci, za katere je enačba seveda jasna - ponudba ustreza povpraševanju. Pa čeprav tudi pri sadju in zelenjavi velja - kar je najlepše, ni nujno tudi najbolj kakovostno in najbolj zdravo.

Pridelava - 4
Pridelava - 4 FOTO: 24ur.com

Majhna njiva - veliko krompirja

Čeprav zahtevni in kritični do vsega, kar je na prodajnih policah, pa smo se Slovenci menda v zadnjih letih - tudi po zaslugi obsežnih kampanj kmetijskega ministrstva - po podatkih trgovcev nekoliko spremenili, saj se v Sloveniji pridelani pridelki in izdelki v nakupovalnih košaricah znajdejo vse pogosteje. Še posebej, ko gre za sveže sadje in zelenjavo, kjer je povpraševanje pri trgovcih že preseglo ponudbo, zato ti pravijo, da bi odkupili še več, če bi le bilo.

Prav zaradi tega povpraševanja, so se pojavili med kupci tudi dvomi, ali morda kdo od dobaviteljev ne goljufa. Zgodbe o pridelovalcih, ki bi naj prodali petkrat več krompirja kot ga je mogoče pridelati na njihovi njivi, se širijo že nekaj časa. Da bi takšni "slovenski" pridelki prihajali na prodajne police Vrščaj Vodoškova zanika. Poudarja, da obstajajo delujoči mehanizmi nadzora. "Že iz samih osnovnih podatkov, ki so prijavljeni v registre, se ta neskladnost v masni bilanci lahko hitro pokaže."

Vojna za oznake

Sistem označevanja in sledljivosti živil sicer velja že nekaj časa in to ne le pri nas, ampak na ravni EU. Kjer pa se je po aferi s konjskim mesom v govejih lazanjah in še kje, zapletlo. Ideja o še podrobnejšem označevanju je naletela na odpor živilske industrije, ki je zagrozila z odpuščanji in zapiranji vrat obratov, ker bi naj dodatne oznake tako drastično vplivale na njihovo poslovanje.

Kupci so na drugi strani prepričani: v vsakem primeru imamo pravico vedeti, kaj kupujemo. Glede na to, da veliko oznak že doslej ni pomenilo popolne prehranske varnosti, pa je vse več tistih, ki bolj kot nalepkam dajejo prednost dolžini verige po kateri pridelek potuje od pridelovalca ali proizvajalca do njih - čim krajša je, tem lažja je sledljivost, možnosti za nepravilnosti pa manj, pravijo.
 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (167)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Bojan Bizjak 1
14. 05. 2015 19.17
slišal sem da se je vnela jeklenka za plin za varjenje bil sem pomorščak in na ladji se nam je vnela jeklenka hvala bogu da nam so pogoreli samo res glavni kabli za elektriko in da smo bili na sidru po garanju vse strojne posadke smo stvar v dogovorjenem času odpravili napako in normalno pluli naprej
LepistaNuda
12. 05. 2015 23.51
+1
Računajte. Leta 2014 je bilo iz slovenskih sadovnjakov uradno odkupljenih 19.903.796 kg jabolk po povprečni ceni 0,41 EUR/kg. Če lahko predpostavimo, da je bilo od tega 20 centov zaslužka, je to skupaj navrglo 3.800.000 EUR brez davka. S tem je pokritih okoli 150 ne prav visokih letnih osebnih dohodkov. Če je bilo osebnih dohodkov več, so bili pač nižji. Pa še naprej jamrajte, kako je drago od domačega kmeta ali pridelovalca.
asdfghjklqwertz
13. 05. 2015 13.31
Kaj pa subvencije, ki jih dobi kmet vsako leto? Če še to zraven zaračunaš, pa na koncu dobi zelo lep denar, če že tolko zasluži od pridelave.
bob87
12. 05. 2015 23.13
+0
Rad bi le povedal, da nas je čedlje več takšnih, ki pa le gledamo na poreklo in kvaliteto, zato naj bo kmetom jasno, da nismo vsi kupci bolani na lepe izdelke. Kar pa ne pomeni, da kupujem le slovensko in da mi lahko prodajajo bio izdelke za 3x ceno. Žalostno je to, da bi ljudje še raje kupovali lokalno hrano, če bi bila druga stran pripravljena delati racionalno in ponujati naravne izdelke po dostopnih cenah. Dokaz da se to da je LUŠT. Tistih par centov (0,70), sem prpravljen dati za izdelek, ki je slovenski, ki je pridelan kolikor vem zelo vredu in ima tudi vonj in okus po precej dobrem paradižniku. A žal so to bolj izjeme. Tako imaš recimo pri grozdju na izbiro trgovsko varianto (v večini kislo plastiko brez okusa), na drugi strani pa grozdje s tržnice, ko misliš, da si z nakupom dobil še vrednostne papirje (delnice) od kmetije. A je tako težko najti neko sredno varianto??? Očitno je. Sicer pa tudi država nima nobenega posluha. Očitno raje vidijo, da davek na izdelke pobirata Španija, Italija, kot da bi to pobirala naša država? Kaj čmo, pa naj bo tako še naprej, dokler se ostalim oči ne odprejo. Tako dolgonas boste jahal, da si bomo vsi sami grede postavli. Pri nas v zadnjem času že skoraj polovico zelenjave pridelamo sami. Pa strošekni tako velik, da bi morala biti povsem bio zelenjava draga kot žafran. In tega nikoli ne bom zatopil. Imaš bio, ne škropiš (ne kupuješ škropiv) ne trošiš nafte za delo ko škropiš, ne škropilnic ti ni treba kupiti, a cena prideleka je x3.
Zeljenski
12. 05. 2015 15.19
+0
Kar se tiče govoric o krompirju je poplnoma resnična.V nemčiji pridelovalec krompirja proda krompir iz egipta v slovenijo,mercator ga pa oglašuje pod slovenski pridelek.
masai mara
11. 05. 2015 12.53
+31
Ob cestah so se spet kot gobe po dezju razpasle stojnice po vecini albanskih preprodajalcev sadja, ki veselo ponujajo briške češnje in seveda slovenske jagode z raznih kmetij -zelo sladke..in to ze skoraj en mesec. Pred enim mesecem pa so jagode in češnje pri nas se cvetele..posluzujejo se raznih trikov in prevar. Uvoženo sadje prelagajo v drugo embalazo in ko enkrat pridejo do slovenskih gajbic se jih drzijo potem celo sezono.. Eden od zadnjih trendov je, da imajo njihovi kombiji po vecini vsi registrsko oznako GO..vsi imajo enake sencnike in vsi imajo postavljene enake reklamne table..Briške česnje in jagode z raznih " slovenskih " kmetij pa prodajajo od začetka aprila in tja do konca oktobra. Ker so naši inšpektorji tako naivni in obenem nesposobni pa tega seveda ne znajo ugotoviti..in ni ga denarja da grem tja kupit karkoli. Pa ne zato ker bi bilo sadje slabo ampak zato ker enostavno z lažnjivci in prevaranti ne želim imeti opravka.
Virtuoz12
12. 05. 2015 18.52
+1
Kupim jagode zato ker jih imam rad, to da so albanci in kdorkoli "iznajdljivešji" in "pametnejši" od nas me sploh ne zanima. Vedno smo si sami krivi slovenci, najlažje je druge kriviti. Od vseh tajkunov, vseh prevar zdaj bom pa res proti "nekim stojnicam" ob cestah se usmeru ? ja malo morgen...
graf
11. 05. 2015 11.38
+8
Z nič slabšo solato (brezplačno) zalagam večino sosedov in znancev , pa nimam zato nič manj ! Mi pa pridejo kaj pomagat ko so sezonska dela ...pa smo na koncu vsi zadovoljni !
odkimasin
11. 05. 2015 07.50
+6
Sej mora biti kakšen polž v solati, solata brez mesa ni dobra!
Dbist
11. 05. 2015 15.06
+11
Če jo gloda polž, vsaj veš da je užitna. Kemikalij polži ne marajo!
Sudoman
11. 05. 2015 00.31
+6
Jest mam rajš čvrsta dvojčka v vijoličasti majici kot čvrsto solato. (slika zgoraj)
ssbobo
10. 05. 2015 19.29
+3
Ne se basat z SLO zelenjavo ter sadjem, ni nič manj škropljeno ter dognojeno kot tisto z Ulanbatorja.......... V okolici LJ pa so veliki posevki tako lepe solate samo 500 metrov od ljubljanskega AC obroča; tako da pri zaužitju solate ne pripomoreš telesu samo z vlakninami ampak tudi z vsemi delci izpuhov kateri dan pa noč tako množično bezljajo od Romunije rpoti Španiji........... pa dobet tek z solatom, . aja to solato prodajajo na LJ tržnici po prav primerni ceni
truth28
10. 05. 2015 12.04
+11
V prispevku so pozabili povedat, da je VSA naša zelenjava in sadje vsaj 100% dražja v trgovini, kot pa tuji pridelki. Aja, s tem podatkom bi pa povedali že preveč informacij.
leond1
10. 05. 2015 04.35
+5
farbanje 100 na uro
asgml
09. 05. 2015 23.22
+11
kaj ti pomaga sledljivost? včeraj me je minilo kupiti karkoli od sadja, ali zelenjave...v trgovini sem videla starejšega moškega, ki je ppar minut kašljal direktno v paradižnike, ni si dal roke pred usta....skoraj bi bruhala....preklet*pacek
ssbobo
10. 05. 2015 19.30
+4
Virtuoz12
13. 05. 2015 01.39
Temu se reče svet, realnost, zunaj računalnika in 4ih sten. Je strašno ker ni dal roke... ampak počas... si ti kdaj kašljala ?
tornadotex
09. 05. 2015 16.42
+1
Poznam nekaj kmetov,to je najbolša garancija,kupim direktno od njih,pa če je še dražje,....zato pa vem kaj dobim...nimam pa namena podpirati kake Italiane,pa Argentince pa nevem kaj še....
veselinko123
08. 05. 2015 22.10
+1
Ah js sn zanc hotu jt na hors burger pa nism sou prvic kr mi ni do tega da bi jeu konja drugic pa zato ker pac nevem od kod je tisto sej so dos nori da bi kacga kitajca predelal pa hot horsburgr postregl..
Ivan Kobal
08. 05. 2015 22.10
+31
jaz uspešno sledim svoji solati od vrta, preko zelenice, skozi garažo, v verandoin po hodniku v kuhinjo ;-)
snifff
11. 05. 2015 12.00
+1
Lepo, kaj pozimi jo tudi slediš od vrta do kuhinje ali imaš kakšne druge vire? :)
mccm
12. 05. 2015 16.29
troll235
08. 05. 2015 17.29
-10
Sploh ne vem zakva slovenc gara za to solato, mar bi romuni to delal, mi pa kj bl pametnga z našo zemljo naredl
Nataša Tav?ar 1
09. 05. 2015 22.07
+6
marty.party.zan
10. 05. 2015 00.09
+3
Joj Trol... Saj ti je verjetno zal, kajne, da si tole napisal?
maj.?i.ka
08. 05. 2015 12.34
+33
Ne želim jesti zelenjave, ki je niti polž ne povoha... kar ni užitno za živali, tudi za ljudi ni....
ONniON
08. 05. 2015 12.06
+15
težko ker veliko ponudnikov na tržnici goljufa, in se nič ne ve iz kod izvira seme in izvor neke hrane in nas farbajo sto na uro
jzkzfzmz
08. 05. 2015 10.53
+30
Glede na to, da sem delal v večini skladišč, je zelo preprosto nabavit kakršno koli robo od živil in spremenit na slovensko poreklo. Domača iz njive je edino garantirana ali če poznaš kmeta.
renya
08. 05. 2015 08.06
+32
Jaz verjamem samo v domač vrt ! Tako vem kaj jem. Vsak bi lahko imel vrt ,brez izgovorov, da ni časa, da ni prostora..... Na vrtu si človek spočije živce in uživa v opazovanju rastoče zelenjave, ki jo ima celo poletje na razpolago. Svežo, neškropljeno, ....