Začelo se je sicer tako, da so se geodeti odločili, da se posla lotijo na nekoliko drugačen način.
Kupili smo brezpilotno letalo. Z njim zajemamo fotografije iz zraka in nato iz njih izdelamo 3-D modele, ortofoto načrte in klasične geodetske načrte. Hitro smo ugotovili, da smo na ta način zelo omejeni z lokacijo, lahko smo delali samo v Sloveniji, pa še tukaj ne vseh projektov, ker imajo številna podjetja svoje geodete. Zato smo se odločili, da naše znanje zapakiramo v paket programske opreme in ga prodajamo. Ko smo ga pokazali geodetskim podjetjem, se je izkazalo, da stranke želijo paket – brezpilotno letalo in programski paket. Zato smo ustvarili celovito rešitev. Trenutno že imamo prva tri naročila, ki jih moramo izpolniti do decembra.
Precej hitro ...
Rok izvedbe je 2 meseca. Jedro našega dela je sicer programska oprema, v kateri je največ našega znanja.
Kar dolgo obdobje. Ste morda že izračunali, koliko dela, časa in denarja ste v tem obdobju vložili?
Ko smo začeli, sta bila Vid in Marko še študenta. Do zdaj smo se preživljali s storitvijo – torej geodetskim delom na inovativen način. V tem času smo imeli 250 projektov, skozi katere smo razvijali produkt, ki je prav zato kvaliteten. Na začetku smo sicer vsi verjeli, da se bo zadeva prodajala sama, da nas bodo razgrabili kot vroče žemljice, a smo v praksi ugotovili, da to, da stvar prodaš, stane toliko kot njen razvoj. Doslej smo zaslužili 400.000 evrov in jih vložili v razvoj. Imamo mizerne plače in delamo več kot 10 ur na dan.
Potem, ko smo 3 sisteme prodali v enem mesecu menimo, da bo ta konferenca odskočna deska, ker za nadaljnji razvoj, predvsem marketing, potrebujemo sredstva. Prepričani smo, da bo v prihodnjih petih letih vsako geodetsko podjetje uporabljalo ta naš izdelek.
 Primer uporabnosti produkta Modrega planeta: "Z brezpilotnim letalom preletite območje, preslikate območje, potem pa lahko iz oblaka točk izdelate 3-D model. Potem po modelu razlijete vodo in dejansko vidite, katera hiša bo ob poplavah prva zalita, katera druga, katera tretja … Na podlagi tega bi se lahko nato projektirale protipoplavne zaščite oziroma se že prej umeščalo objekte v prostor. To že delajo, a na vektorskih risbah, črtah, ki jih nihče ne razume, zato ljudje silijo z gradnjo na območjih, kjer ni priporočljivo graditi. In če bi videli takšno simulacijo, bi se takšnim območjem zagotovo izognili, tudi občine bi jih lažje prepričale." |
Dajete vtis kot da v vaši ekipi vlada zelo dobra kemija.
Kemija je najbolj pomembna. To je najbrž tudi tisto, kar nam odpira vrata. Smo entuziasti na svojem področju, delamo z dodano energijo, uživamo v svojem delu in ni nam težko delati nadure. Kot ekipa pa – več kot smo skupaj, bolj se razumemo.
Ste se na tokratni konferenci prvič predstavljali potencialnim investitorjem?
Predstavljali smo se s poslovnim načrtom, na konferenci v Čakovcu smo zmagali, a tudi tam žal ni bilo nobene finančne nagrade. Investitorjem smo se predstavljali tudi v okviru razpisa SK200, na predstavitve smo se pripravljali med izobraževanji pri Hekovniku. Pred večjimi investitorji pa smo bili tokrat prvič.
Glede na to, da ste osvojili prvo mesto, ste jih očitno prepričali. Tečejo že kakšni pogovori za konkretna vlaganja?
Imeli smo pogovore, izmenjali smo kontakte, si izdali povabila … Zaenkrat dobro kaže.
Koliko vlagateljskih sredstev pa potrebujete?
200.000 evrov. Če bo kdo želel investirati, lahko tudi več. Odprti smo za vse projekcije, dogovore … Bi pa torej po poslovnem načrtu potrebovali teh 200 tisočakov za eno leto, da bi prodali 100 licenc, kolikor je potrebno za razvoj. Sredstva potrebujemo predvsem za marketing in udeležbo na sejmih, da izdelek pokažemo. Nič nam ne pomaga dober produkt, če nihče ne ve zanj.
Ciljate tudi na tuje trge?
Definitivno, že delamo na tem.
Omenili ste, da ste se udeleževali izobraževanj za startupe. Kako poučna so bila?
Zelo. Všeč nam je bil praktični pristop. Poleg tega ne skoparijo s kritiko, kar je dobro, saj brez kritike ni izboljšave.
Dobili smo znanja o tem, kako se potegovati za sredstva, o investitorjih pa tudi o tem, kako se oblikuje podjetje, ko dobiš investitorja, da vemo, kaj pričakovati. Poleg tega smo na teh izobraževanjih spoznali nekaj drugih podjetij, s katerimi bomo sodelovali.
Podjetniki in obrtniki tarnajo, da jim država, ko začenjajo z delom pa tudi potem, meče polena pod noge. Kakšne so vaše izkušnje?
Sodelovali smo s Podjetniškim skladom na razpisih in bili smo uspešni. Je pa res, da mora biti sklad zavarovan, da res dobi pravo podjetje, prave ideje in zato moramo prosilci za sredstva pripraviti obsežno dokumentacijo, mi pa smo tehnični ljudje in nam to ni všeč. Saj nikomur ni, ampak birokracija je nekaj, kar se je pač treba prebiti, so tudi podjetja, ki to delajo za denar. Ne bi torej rekel, da država meče polena, so pa včasih zahteve za startupe prehude. Recimo na razpisu mora podjetje še pred prijavo pridobiti investitorja v višini 40.000 evrov, kar pomeni, da mora že v začetku prodati svoj del, da dobi investicijo od države, kar je malo skregano z logiko. S tem denarjem greš nato na lov za novimi investitorji in tako podjetje razprodajaš že na samem začetku. Zagotovo bi se dalo tudi kakšne kriterije postaviti drugače, drugače vrednotiti … Vendar so startupi precej novo področje in najbrž se tudi država šele uči. Se pa zelo trudijo z izobraževanji, tako da vzpodbude je veliko.
Kakšno rast pričakujete – predvsem v obliki delovnih mest?
V poslovnem načrtu napovedujemo visoko rast in vodilnega globalnega igralca. Po projekcijah napovedujemo v 4-5 letih med 40 in 50. Za začetek pa bomo ekipo povečali za enega ali dva sodelavca.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.