VIDEO: Ali veste, kaj pomeni socialno podjetništvo?

"Osnovna lastnost podjetnika, ki deluje v socialnem podjetništvu, je poštenost," nam je dejala ena od sodelujočih na današnjem odprtju Nacionalnega foruma socialnega podjetništva v Ljubljani. K sreči je tudi pri nas vse več podjetij, katerih cilj ni le pridobivanje dobička. "Sicer je enako, moraš se boriti na trgu, a v tem tako imenovanem socialnem podjetništvu skrbimo tudi za lokalno prebivalstvo in okolje," nam je dejala Ksenija Lovrin Maćešić, ki je po izgubi službe pri 54 letih s pomočjo sevniškega zavoda Knof razvila poslovno idejo in začela s svojo hčerko izdelovati plenice iz blaga. "To ni socialna pomoč, ampak zaposlovanje in izplačevanje plač, ki omogočajo dostojno življenje," so oznako socialno podjetje pojasnili nekateri udeleženci ljubljanskega sejma socialnih podjetij Pridne roke. Po njihovih besedah gre, poenostavljeno rečeno, za podjetja, ki niso pohlepna po dobičku. Njihovo predstavo pojma si lahko ogledate v zgornjem videoprispevku.

Delovna mesta za mlade in stare, varstvo okolja

Mojca Žganec Metelko iz Zavoda Knof, ki pomaga novonastalim podjetjem, je pojasnila, da gre za nekakšno etično podjetništvo, pri katerem si podjetniki med seboj pomagajo in si niso sovražniki oziroma konkurenca. To je potrdila naša sogovornica Vanja Rajnar, ki je po izgubi službe z njihovo pomočjo odprla podjetje ToGether, ki proizvaja slovensko naravno kozmetiko. Stanislav Sivec, direktor in idejni vodja projekta SiPark, meni, da je omenjeno podjetništvo napak poimenovano, saj človek ob besedi "socialno" kaj hitro pomisli, da gre za humanitarnost. "Lahko bi se imenovalo družbeno odgovorno podjetništvo," je dodal.

Matej Leskovec, katerega podjetje Ponika ponuja nekakšno mešanico med ribogojnico in vrtom, pravi, da so v socialno podjetništvo vpeti s tem, da nameravajo ob vzpostavitvi večjega sistema v naslednjem letu ponuditi delo brezposelnim. "To je edina perspektiva. Ne moremo pojesti trikrat toliko kot pridelamo," meni Tomaž Kvasnik iz Atelje Osti Jarej, ki je na trg ponudil bakreno ročno orodje. Tadej Rifel, ki je predstavil projekt Domača pravična trgovina MOJA ŠTACUNA, pravi, da nameravajo zaposliti ranljive skupine, med katerimi so tudi odvisniki, brezdomci in mlajši od 25 ter starejši od 50 let. "Naše osebno zadovoljstvo pri tem delu največ šteje," je povedal.

Sejma so se udeležili tudi številni drugi podjetniki, vsi sodelujoči na forumu socialnega podjetništva v Ljubljani pa so tako poudarili velik pomen, ki ga imata socialno podjetništvo in delavsko zadružništvo pri ustvarjanju novih delovnih mest, tudi za mlade. Prevladujoča družba spodbuja ustvarjanje dobička, toda omogočiti je treba tudi priložnosti za druge oblike podjetništva, je na odprtju foruma z naslovom Investirajmo v neizkoriščene potenciale Slovenije dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Spomnila je na strategijo socialnega podjetništva, ki je že sprejeta, zdaj pa ji morajo slediti še ukrepi.

Odgovor na podjetništvo, ki ga poganja iskanje dobička, so socialna in družbeno odgovorna podjetja, meni minister za kmetijstvo in prostor Dejan Židan. Na ministrstvu za kmetijstvo vidijo vlogo socialnega podjetništva pri povečanju samooskrbe s hrano, s čimer je povezano ustvarjanje zelenih delovnih mest in zaposlovanje mladih. Zdaj je po ministrovih besedah čas za zakonodajo, ki bo pozitivno diskriminirala obravnavano obliko podjetij.

Organizatorji Nacionalnega foruma socialnega podjetništva so Slovenski forum socialnega podjetništva, Javna agencija Spirit Slovenija, Zavod Gostoljubnost slovenskih domov, Socialni inkubator in Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma. Namen foruma pa je pospešiti razvoj družbeno odgovornega podjetništva v Sloveniji s spodbujanjem vlaganja v neizkoriščene potenciale Slovenije.

Na forumu svoje izkušnje s področij razvoja socialnega podjetništva in ustvarjanja novih delovnih mest predstavljajo predstavniki socialnih podjetij, novih zadrug ter malih in srednje velikih družbenoodgovornih podjetij. Predstavljene bodo tudi nove iniciative, namenjene izboljševanju bivalnih in življenjskih pogojev državljanov.

Socialno podjetje lahko ustanovijo nepridobitne pravne osebe, namen ustanovitve pa ne sme predstavljati pretežno ali izključno pridobivanje dobička. Status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba za trajno opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva oziroma za zaposlovanje ranljivih skupin oseb.