Draško Veselinovič, ki je NLB prevzel leta 2009, pravi, da je ob prihodu v banko sicer pričakoval turbulentne čase, ne pa tudi političnih pritiskov s strani politikov, ki so ga javno kritizirali, zasebno pa zahtevali usluge.
Tako je povedal za Reuters, pri katerem ocenjujejo, da je slovenski bančni sektor očitno uničila strupena kombinacija politike in financ. Čeprav je še pred nekaj leti Slovenija s svojimi uspehi veljala za postkomunistični čudež. Leta 2007, ko smo prevzeli evro, smo bili namreč najhitreje rastoča ekonomija v Uniji, izvažali smo Renaultove avtomobile, gospodinjske aparate in zdravila. Imeli smo celo uravnotežen proračun, preostanek nekdanje Jugoslavije pa nam je zavidal, ocenjujejo pri Reutersu in dodajajo, da je imela zunanja javnost takrat vtis, da je celo večinoma državna NLB zgodba o uspehu.
Od čudeža do katastrofe
Razmere so danes izrazito drugačne. Predvsem v NLB. Nekaj vzrokov za to je novinarjem nanizal tudi Veselinovič. Povedal je, da je bil v banki v takšni ali drugačni obliki politični pritisk vedno prisoten. "Na koncu sem moral oditi, ker se nisem strinjal z nekaterimi norimi idejami politikov, ki bi na dolgi rok za banko pomenile velike težave," je dejal.
NLB se sicer utaplja v slabih posojilih, po oceni finančnega ministrstva naj bi neplačanih ostalo kar 1,5 milijarde evrov, skupaj pa je slabih terjatev za okoli tri milijarde evrov.
Krivdo za dajanje posojil na osnovi zvez in poznanstev z nezadostnimi garancijami aktualna in pretekle oblasti valijo ena na drugo. Analitiki pa dodajajo, da bi si krivdo morali razdeliti. Premier Janez Janša sicer pravi, da ni nikoli poklical nobenega bankirja in mu naročil, naj nekomu da milijon ali deset milijonov evrov posojila. In s tem namignil na nekatere druge državne in ljubljanske politike, ki naj bi to počeli brez težav.
NLB je za Reuters zavrnila obtožbe o favoriziranju nekaterih. "Politične zveze ne morejo biti podlaga za posojilo. Podlaga za odobritev posojila je kreditna sposobnost kreditojemalca in kvaliteta projekta, ki zagotavlja poplačilo dolga," so zapisali.
A banka denarja vseeno nima. Do konca prihodnjega leta naj bi po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča namreč potrebovala tudi do 500 milijonov evrov svežega kapitala. NKBN in Abanka Vipa pa okoli 150 milijonov.
Takšne dokapitalizacije niso bile težava, dokler je slovenska ekonomija cvetela, po napovedanem skrčenju gospodarstva za 0,9 odstotka in 6,4-odstotni proračunski luknji pa je situacija skrb vzbujajoča. Prav tako raste zahtevana donosnost slovenskih državnih obveznic.
Vlada sicer zanika, da je nova pomoč za banke nujna, trgi pa niso tako prepričani. Ekonomisti pa menijo, da Slovenijo zdaj tepe upiranje prodajanju državnega premoženja v preteklosti. Če ne bi imeli toliko državnih bank – NLB, NKBM in Abanka Vipa skupaj obvladujejo 50 odstotkov slovenskega bančnega prostora, jih namreč zdaj pač ne bi bilo treba reševati. "Te tri banke so največji dokaz, kakšno škodo povzroči državno lastništvo z mešanjem ekonomije in politike," meni ekonomist Igor Masten. Tako Veselinovič kot Masten pa za Reuters nista želela izdati konkretnih imen tistih, ki naj bi izvajali politični pritisk.
Slovenija je banke sicer nazadnje prodajala v začetku novega tisočletja. Leta 2001 je bila SKB prodana francoski Societe Generale, leto pozneje pa Banka Koper italijanski Sanpaolo IMI. Obe banki trenutno delujeta z dobičkom. Leta 2002 je bilo sicer prodanih tudi 34 odstotkov NLB belgijski KBC, a ji je pozneje preprečila nakup večinskega deleža.
KOMENTARJI (405)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.