'Ve se, kje je glava sindikata'

Delavka Jasmina je bila ena izmed sedmih delavcev, ki so bili na pogajanjih z upravo, pa pri tem niso sodelovali kot predstavniki sindikata. "Mi smo bili delavci, ki so zastopali svoje pravice,“ je dejala za 24ur.com. Potrdila je, da so delavci podpisovali peticijo, a gre za peticijo, usmerjeno proti vodilnim v sindikatu in ne proti samemu sindikatu. "Mi se zavedamo, da sindikat potrebujemo, sindikat moramo imeti. Mi imamo težave z našim sindikatom v Gorenju, ne izven Gorenja,“ je dejala Jasmina. Kot pravi, je vse, kar želijo, to, da bi zamenjali nekatere ljudi v sindikatu, ki niso več delali v interesu ljudi.

Več informacij Jasmina ni želela dajati, saj pravi, da se o vsem še dogovarjajo, poudarila pa je, da zbiranje podpisov ni govorica in da je gotovo to, da ljudje niso zadovoljni z nekaterimi ljudmi v sindikatu Gorenja. Hkrati ni želela dejati, proti komu točno je peticija usmerjena, a je dodala: "Ve se, kje je glava sindikata.“

Predsednik Sindikata kovinske in elektro industrije (Skei) PS Gorenje Žan Zeba nam je sicer dejal, da sam, kot predsednik celotne poslovne skupine, ni dobil še nikakršne peticije. "V tistem trenutku je bilo veliko rečenega proti sindikatu. Slišal sem, da so se zbirali neki podpisi, a nisem še ničesar dobil,“ je nadaljeval.

Delavci so odkrito negodovanje sicer namenili njegovemu kolegu, predsedniku sindikata največjega podjetja znotraj poslovnega sistema Emilu Krušiču. Ta se je včeraj pred Gorenjem moral soočiti z žvižgi ter plastenkami in nogavicami, ki so jih delavci metali v njegovo smer.

Člani izbirajo vodstvo, člani odločajo o vodstvu in člani tudi razrešujejo vodstvo

"Da bi nekoga kar tako razrešili, ker ena skupina to zahteva … tega ne moreš,“ je pojasnil Zeba. Kritike na svoj račun sicer Zeba sprejema, saj pravi, da so lahko tudi dobronamerne. "Verjetno ne bodo nikoli vsi zadovoljni,“ je dejal.

Kot so nam razložili v Skei Slovenije, je sindikat organizacija, ki deluje po statutu, v katerem so predvideni vsi postopki delovanja. Torej tudi, kako se sindikat sploh oblikuje, kako se opravljajo volitve in kako razrešitve. "Vsako podjetje ima v izvoru članstvo,“ je dejala predsednica Skei Slovenije Lidija Jerkič. Člani izvolijo sindikalne zaupnike, ti pa nato predstavljajo izvršni odbor v podjetju. Izvršni izbor nato lahko med sabo ali pa preko neposrednih volitev izvoli predsednika sindikata.

"V obratni liniji gre ravno tako,“ je dejala Jerkičeva. Na predlog delavcev, ki so člani sindikata, se lahko zaupniki razrešijo in se postavijo novi, tisti, ki jim ljudje zaupajo. "To je čisto utečen in normalen sistem,“ je dodala Jerkičeva.

Služba, ki je nihče noče

Jerkičeva je razložila, da služba predstavnika delavcev le ni tako zelo idealna, kot se to zdi na prvi pogled. "Ko spremljam sredstva javnega obveščanja, deluje, kot da se vsi pulijo za te funkcije, pa moram reči, da je tega povpraševanja zelo malo,“ je dejala. Težava namreč nastane zaradi tega, ker je funkcija tako izpostavljena. "Na eni strani so delodajalci, na drugi pa delavci. In ljudje zelo radi sinikaliste oklofotajo, ko pa je treba direktorju nekaj povedati, pa je vse v redu,“ je dejala Jerkičeva.

Funkcija je v večini primerov neplačana. V Skupini Gorenje je situacija drugačna, saj je tam po besedah Jerkičeve treba poskrbeti za 6 tisoč ljudi (v Skupini Gorenje je sicer zaposlenih nekaj več kot 10 tisoč ljudi). Predsednik sindikata poslovne skupine Gorenje namreč dela polni delovni čas za sindikat. "Mi imamo s kolektivno pogodbo dogovorjene fonde ur za sindikalno delo. In v Gorenju število fondnih ur znese na polni delovni čas,“ je posebno situacijo v Gorenju razložila Jerkičeva.