Hrvaško Združenje upnikov države Slovenije, ki vključuje okoli 138.000 nekdanjih varčevalcev LB, je na torkovi novinarski konferenci v Zagrebu napovedalo ustanovitev politične stranke in nastop na hrvaških parlamentarnih volitvah, če se hrvaški državni vrh ne bo lotil reševanja problematike, stare več kot 15 let. To so poudarili vodilni v združenju, Veljko Karaba in Nenad Ančić ter odvetnik dela varčevalcev Božidar Vukasović.

Za hrvaške politike združenje trdi, da si zatiskajo oči pred problemi in da s slovenskimi politiki sodelujejo v farsi, povezani s Piranskim zalivom

Po poročanju današnjega hrvaškega Večernjega lista združenje od hrvaške vlade zahteva, naj vloži tožbo proti Sloveniji zaradi kršenja Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, od sabora pa, naj sprejme zakon o začasni prepovedi razpolaganja s premoženjem slovenskih pravnih in fizičnih oseb na Hrvaškem.

Hrvaški politiki si zatiskajo oči pred problemom

Za hrvaške politike združenje trdi, da si zatiskajo oči pred problemi in da s slovenskimi politiki sodelujejo v farsi, povezani s Piranskim zalivom, ki je "izmišljeni problem, da bi se skril edini pravi problem - problem varčevalcev Ljubljanske banke", je poročal Večernji list. Varčevalci do konca julija pričakujejo razsodbo civilnega sodišča v Trstu, za katero upajo, da bo zanje ugodna.

Kot poroča Jutarnji list, so na novinarski konferenci še menili, da Slovenija ne more predsedovati EU v prvi polovici leta 2008, dokler nekdanjim varčevalcem LB iz Hrvaške in BiH ne vrne dolga. To sporočilo je združenje v torek kot protestno noto poslalo slovenskemu veleposlaništvu v Zagrebu ter hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću, premieru Ivu Sanaderju, predsedniku sabora Vladimirju Šeksu ter poslancema Radomirju Čačiću in Slavenu Letici.

Razlog za najnovejšo akcijo je tožba glavne podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu, ki je na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložila tožbo proti Hrvaški, ker s pravnimi sredstvi v okviru hrvaškega pravnega reda ni uspela izterjati terjatev do tovarne sladkorja IPK Osijek. Poleg zahtevka za nepremoženjsko škodo je LB Zagreb sodišču predlagal, naj Hrvaško obsodi na povračilo dejanske škode, ki vključno z zamudnimi obrestmi za dva postopka znaša 49,3 milijona evrov in 8,2 milijona evrov.