VIDEO: Čufer: 'Čudni' projekti izhajajo iz podjetij in bank v državni lasti

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in minister za finance Uroš Čufer sta predstavila težko pričakovane rezultate stresnih testov. Številke so znane in znotraj pričakovanj.

Luknja v vseh osmih bankah je velika 4,778 milijarde evrov

Luknja oziroma kapitalski primanjkljaj, ki so ga ocenili mednarodni strokovnjaki, je v vseh osmih bankah, v katerih so potekali stresni testi, velika 4,778 milijarde evrov. Toliko bi po Jazbečevih besedah znašal kapitalski primanjkljaj v primeru neugodnega scenarija.

Država bo v prvem koraku s kapitalskimi vložki podržavila NLB, NKBM in Abanko Vipo. Za dokapitalizacijo teh treh bank bo namenila 3,012 milijarde evrov. Te tri banke so za zdaj zaprosile za ukrepe po zakonu o ukrepih za stabilnost bank, je pojasnil guverner Jazbec. 

NLB bo dokapitalizirana za 1,551 milijarde evrov, njen količnik temeljnega kapitala pa bo po transakciji znašal 15 odstotkov. NKBM bo dokapitalizirana v višini 870 milijonov evrov (količnik temeljnega kapitala 16,8 odstotka), Abanka pa v višini 591 milijonov evrov (količnik temeljnega kapitala po zagotovitvi denarnega dela dokapitalizacije, 348 milijonov evrov, devet odstotkov).

Minister Čufer je povedal, da bodo sredstva za dokapitalizacijo treh največjih bank v dveh tretjinah zagotovljena v denarju, v eni tretjini pa v obveznicah. Če pogledamo zneske, to pomeni 2,107 milijarde v denarju in 905 milijonov evrov v obveznicah.

Jazbec: Velika verjetnost, da je to ena zadnjih dokapitalizacij na račun davkoplačevalcev

Jazbec in Čufer se strinjata, da so danes sprejeti ukrepi za sanacijo bančnega sistema predpogoj za okrevanje, ki mu bodo morali za zagotovitev vzdržne rasti nujno slediti tudi drugi ukrepi.

Potrebno je tudi transparentno in pregledno upravljanje državnega premoženja na enem mestu, za kar naj bi poskrbel Slovenski državni holding, je dejal Čufer in spomnil, da "čudni" projekti izhajajo iz podjetij in bank v državni lasti.

Če se bo spremenilo lastništvo bank in če se bo zmanjšala vloga države kot lastnice bank, je po Jazbečevem mnenju "velika verjetnost, da je to ena zadnjih dokapitalizacij na račun davkoplačevalcev". "Državno lastništvo bank v Sloveniji je primerljivo zgolj še z osmimi ali desetimi državami na svetu, pa ne želite, da vam naštejem te države. Očitno je, da smo imeli v Sloveniji resen problem, ki ga, vsaj upam, s to sanacijo začenjamo reševati," je povedal guverner.

Čufer pričakuje, da se bodo obrestne mere na depozitnem in kreditnem delu postopno znižale. Vzporedno razdolževanje podjetij naj bi prispevalo k temu, da bodo razdolžena podjetja ohranila in ustvarila kakšno novo delovno mesto, razdolžena podjetja pa so tudi tista, ki lahko investirajo, je povedal.

Poslanci so si zvečer še enkrat želeli slišati razlago vodilnih finančnikov glede bančne luknje. Poslanec SDS Jože Tanko je najprej ugotovil, da je z državnim zborom nekaj narobe, če ni možno imeti razprave. Želel si je, da predsednica vlade pride pred poslance in pojasni ukrepe. Toda predsednik parlamenta Janko Veber mu tega ni dovolil, saj je bil v imenu vlade najavljen Čufer, asistiral pa mu je Jazbec.

Za milijardo novih obveznic

Postopki za pridobitev milijarde evrov za dokapitalizacije z obveznicami so stekli v sredo. "Začeli smo z izdajo obveznice v višini milijarde evrov za dokapitalizacijo bank," je povedal minister. "Odprli" so več obstoječih obveznic v evrih različnih ročnosti in jih imajo pripravljene na trgovalnem računu, vlagatelja pa še ni.

Kakšna je luknja v posameznih bankah?

NLB ima kapitalski primanjkljaj ocenjen na 1,904 milijarde evrov, NKBM na 1,055 milijarde evrov, Abanka pa 756 milijonov evrov. Banka Celje ima kapitalski primanjkljaj ocenjen na 388 milijonov evrov, Gorenjska banka na 328 milijonov evrov, Hypo Alpe Adria banka na 221 milijonov evrov, Raiffeisen banka na 113 milijonov evrov ter Unicredit Slovenija na 14 milijonov evrov.

Za preostale banke bo odredba izdana do junija 2014

Glede dokapitalizacije preostalih bank je Jazbec pojasnil, da bo BS do junija prihodnje leto izdala odredbo in lastnike pozvala, da kapital za pokritje primanjkljaja zagotovijo sami.

Prenos slabih terjatev na slabo banko

Vlada je danes poleg sklepa o dokapitalizaciji sprejela tudi sklep o prenosu slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Na DUTB bo prenesenih za 4,5 milijarde evrov slabih terjatev treh največjih bank, pri čemer bo transakcijska vrednost prenosa teh terjatev znašala 1,676 milijarde evrov, za kar bo DUTB izdala obveznice z državnim poroštvom. DUTB bodo za zagotovitev delovanja dokapitalizirali z 200 milijoni evrov.

Prenos terjatev NLB in NKBM bodo začeli takoj po odobritvi Evropske komisije, kar naj bi se po Čuferjevih besedah zgodilo v prihodnjih dneh, prenosi pa se bodo dogajali postopoma. Seznam teh terjatev bo javen, je dodal Čufer.

Prenosi terjatev Abanke se bodo začeli nekoliko pozneje, saj banka potrebuje končno odločbo Evropske komisije, za kar pa mora pripraviti program prestrukturiranja in program zavez (kar sta NLB in NKBM, ki sta že v postopku državne pomoči, že pripravili). Čufer načrtuje, da se bodo prenosi slabih terjatev končali do aprila.

Bruselj naj bi soglasje poslal "zelo kmalu"

Glede tega, kdaj naj bi ukrepi stekli, je Čufer dejal, da bosta dokapitalizacija in prenos slabih terjatev na slabo banko takoj, ko bo Slovenija dobila soglasje Evropske komisije, kar pa pričakujejo v prihodnjih dneh.

Evropska komisija bo odločitve o odobritvi državne pomoči NLB in NKBM sprejela "zelo kmalu", je danes v Bruslju povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za konkurenco Joaquina Almunie, Antoine Colombani. Konkretnejši ni želel biti, a po neuradnih informacijah to še ne bo danes.

Guverner Jazbec je dejal, da je bila želja Slovenije, da bi se vse zgodilo skupaj z odločitvijo Evropske komisije, "a smo bili preoptimistični". Kot je pojasnil, se to še ni zgodilo v nobeni drugi državi. "Gre pač za proceduralne postopke, ki so zahtevni, in zato je potreben nekajdnevni odlog. So pa vsi ukrepi usklajeni in v vednosti Evropske komisije in ECB," je zatrdil tudi Jazbec.

Jazbec v zagovor uporabljeni metodologiji

Metodologija pregleda bank, uporabljena v Sloveniji, bo prihodnje leto večinoma uporabljena tudi za preglede bank v območju evra. Tudi izvajalec bo isti; družba Oliver Wyman bo izvajala koordinacijo vseh obremenitvenih testov v območju evra, je dejal Jazbec.

"Ni strahu ali potrebe po tem, da bi dvomili o rezultatih," je bil guverner odločen v odgovoru na špekulacije, ali so pregledovalci stanje slovenskih bank ocenili (pre)konservativno. Na vprašanje o ustreznosti oz. profesionalnosti samih pregledovalcev je kot popolnoma neprimerne označil kritike, češ da so družbe za izvedbo pregledov najemale študente. Vsi pregledovalci so morali delati po določeni metodologiji, je povedal.

Vodstva bank morajo sodelovanju z organi pregona

Ob zagotovitvi pomoči bankam so po besedah ministra Čuferja postavljeni pogoji, in sicer zaveze vsake banke posebej do Evropske komisije, ki se nanašajo med drugim na privatizacijo, korporativno upravljanje in upravljanje tveganj v času prestrukturiranja, krčenje obsega poslovanja ter na zaveze bank do države, ki se med drugim nanašajo na zaveze tako po sodelovanju z organi pregona (tudi glede samoiniciativnega iskanja in prijavljanja nepravilnosti) kot vlaganja odškodninskih tožb.

Minister Čufer je poudaril, da so se vodstva bank zavezala k sodelovanju z organi pregona. "Vlada je zavezala tako organe vodenja kot nadzora bank, da po eni strani morajo, ne samo sodelovati z organi pregona, kar je popolnoma normalno v iskanju kaznivih dejanj, ampak tudi v samoiniciativnem iskanju, prijavljanju in ugotavljanju. Ne samo na področju kaznivih dejanj, ampak tudi na področju vlaganju odškodninskih tožb, da se pravzaprav en del premoženja vrne nazaj," je dejal Čufer.

Jazbec: Bančne vloge so varne

Guverner Jazbec je tudi danes poudaril, da so bančne vloge varne. Kot je dejal, so špekulacije glede varnosti slovenskega bančnega sistema neutemeljene: "Po tej dokapitalizaciji bodo banke med najbolj dokapitaliziranimi v evro območju. Bruto dolg države pa se bo po dokapitalizaciji povečal na 75,6 odstotka."

"Banka ostaja varna, likvidna in stabilna," pa je sporočilo, ki ga po objavi rezultatov stresnih testov javnosti namenjajo NLB, NKBM, Abanka, Unicredit ter Banka Celje.

Preverite, kako rezultate in predviden potek sanacije bančnega sistema komentirajo politiki.

Preberite še, kaj je pripeljalo do tako velike bančne luknje.