Vegrad še ne gre v stečaj

Okrožno sodišče v Celju danes še ni odločilo o stečaju Vegrada, so sporočili s sodišča. Kot je povedal v. d. sekretarja velenjskega območnega sindikata Srečko Čater, si v sindikatu želijo enakopravno obravnavo za vse zaposlene v Vegradu, tudi tistih, ki so zaposleni v hčerinskih družbah, ki niso šle v stečaj. V teh namreč delavci kljub temu da niso dobili plače, ne morejo uveljavljati nadomestila.

Hčerinske družbe bodo praviloma del stečajne mase, vendar bodo naprej normalno poslovale.

Potem ko je vodstvo Vegrada v četrtek na celjsko sodišče vložilo predlog za umik prisilne poravnave in tako napovedalo stečaj podjetja, so stavkajoči delavci prekinili skoraj dvotedensko stavko.

Do konca tedna naj bi Vegrad obiskal tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki je Čatru zagotovil, da bo ministrstvo za gospodarstvo pripravilo ukrepe za pomoč Vegradu in zaposlenim v Vegradu.

V negotovosti 400 delavcev

Z napovedanim stečajem krovne družbe Vegrad se namreč na neki način končuje agonija 633 tam zaposlenih delavcev, ne pa tudi dobrih 400 zaposlenih v ostalih hčerinskih podjetjih. Po nekaterih podatkih naj bi bilo od 11 Vegradovih družb plačilno nesposobnih pet družb, sindikalist Srečko Čater pa kot najbolj problematično omenja invalidsko podjetje Vegrad Inde, ki ima prek 200 zaposlenih. Tam so po njegovih besedah zaposleni tudi vsi vodilni delavci, ki bi sicer spadali pod okrilje krovne družbe.

V sindikatu se zavzemajo za enakopravno obravnavo vseh zaposlenih, saj so vsi zaposleni več mesecev prejemali neredne plače ali jih sploh niso dobili, kar je bil tudi razlog za stavko. S stečajem imajo delavci možnost v nadaljnjem postopku dobiti finančna nadomestila od države ter jamstvenega in preživninskega sklada, če za podjetje stečaj ni uveden, pa se agonija delavcev nadaljuje, pravijo v sindikatu. Še vedno pa ostaja odprto tudi vprašanje pravic tujih delavcev, ki so bili v Vegradu zaposleni z delovnimi dovoljenji, ki jih zaradi nezadostnih prilivov ne morejo podaljšati.

NLB noče izdati pobotnic za Celovške dvore

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je v Celovških dvorih zagotovil elektriko in podpisal pogodbo z dobaviteljem dvigal, prizadevajo pa si tudi za pridobitev zemljiškoknjižnih dovoljenj ter za začetek delovanja upravnika. Dela v tej stanovanjski soseski sicer še vedno stojijo, gradbišče pa je ostalo tudi brez vodstva.

"Ko bodo zagotovljeni vsi predpisani bivalni pogoji za večstanovanjske objekte, bomo takoj pričeli s sklepanjem najemnih pogodb z bodočimi najemniki - upravičenci do dodelitve neprofitnih najemnih stanovanj na podlagi že zaključenih 12. in 13. javnega razpisa," je pojasnila direktorica Javnega stanovanjskega sklada MOL Jožka Hegler.

Kot je povedal predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu v okviru Gospodarske zbornice Slovenije Mirko Požar, NLB še vedno noče izdati izbrisnih pobotnic za hipoteke na stanovanjih, ki so jih nekateri podizvajalci pridobili kot plačilo za opravljeno delo.

Požar je pojasnil, da so z NLB v stiku, vendar da banka vztraja, da bo izbrisne pobotnice izdala, ko ji bo Vegrad vrnil posojilo. Podizvajalci pa banki predlagajo, naj - kot sta to pripravljena storiti MOL in občinski stanovanjski sklad - deponira izbrisne pobotnice.

V Celovških dvorih tudi ni več vodstva gradbišča. "Podizvajalci smo se pripravljeni organizirati in prevzeti vodenje, da se projekt zaključi. Dokler banke ne izdajo izbrisnih pobotnic, tega ne moremo narediti, saj bi to pomenilo samomor," je poudaril Požar.
 

Stopnjevanje težav Vegrada

Kot je znano, so se težave Vegrada, ki je bilo eno največjih slovenskih gradbenih podjetij, začele stopnjevati letos, zaradi česar so banke februarja blokirale račune podjetja, s čimer so se začele stopnjevati težave pri izplačilih plač zaposlenim. Vse glasnejši so bili tudi dobavitelji in podizvajalci Vegrada, zaradi česar je prišlo med drugim do večmesečnega zamika pri dokončanju gradnje 822 stanovanj ljubljanskih Celovških dvorov in do zastojev pri številnih drugih gradbenih podjetjih.

Že konec junija, ko je bil Vegrad upnikom dolžan 240,7 milijona evrov, so prvi upniki podali predlog za stečaj podjetja, uprava Vegrada takrat na čelu s Hildo Tovšak pa je 12. avgusta razglasila plačilno nesposobnost podjetja in se zavezala, da bo pripravila program finančnega prestrukturiranja podjetja. Nato je Tovšakova mimo nadzornega sveta podala predlog za prisilno poravnavo družbe, hkrati pa je skladno z zakonom morala vložiti tudi podrejeni predlog za stečajni postopek, kar pomeni, da se prisilna poravnava lahko zaključi ali s pravnomočno izglasovano prisilno poravnavo ali s stečajem.

Sodišče je nato postopek prisilne poravnave uvedlo 1. septembra in za upraviteljico prisilne poravnave imenovalo Alenko Gril. Vegrad je v predloženem načrtu finančne reorganizacije navadnim upnikom, ki so imeli konec junija do Vegrada skoraj 186 milijonov evrov terjatev, predlagal, da se odpovejo skoraj 80 odstotkom terjatev, ostalo petino pa bi dobili povrnjeno v štirih letih. Upniki so sicer imeli do 1. oktobra čas za prijavo svojih terjatev.