V GZS predlagajo zamik uveljavitve novosti pri omrežnini

Čeprav akt, ki opredeljuje obračun omrežnine, velja poldrugo leto, je lahko gospodarstvo izračune, kaj bo pomenil novi sistem, ki naj bi začel veljati 1. julija letos, pripravilo šele od januarja letos. Tudi podjetja, ki imajo za to usposobljene strokovnjake, so imela težave pri pridobivanju podatkov, je danes na srečanju z novinarji v Ljubljani dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal.

Poleg tega, je dodala, "minister in vlada ne bi prisluhnila, če bi bila zadovoljna z aktom", s katerim da se ne odgovarja na spremembi, do katerih je v EU prišlo pri obnovljivih virih energije, tako da bi bilo treba prilagoditi metodologijo.

Svet Agencije za energijo naj bi po njenih besedah o morebitnem zamiku odločal v torek. "Lahko, da bo agencija vztrajala pri svojem ... ampak po mojem mnenju bi moral minister, če je takšno izjavo dal, pač poseči z zakonom," je dejala generalna direktorica GZS.

Poudarila je, da ne bi bilo pametno "potopiti gospodarstva". Strinja se, da so za zeleni prehod potrebne tudi spremembe pri omrežnini, a poudarja, da je potreben čas za prilagoditev. Spomnila je na izjave dobaviteljev električne energije, da do predvidnega datuma ne bodo mogli izvesti potrebnih testiranj.

Kaj predlagajo?

V zbornici predlagajo, da se predvideni sistem spremeni, med drugim da bi bili namesto petih trije časovni bloki in da ne bi bilo razlike med zimsko in poletno sezono, da bi bile razlike med tarifnimi postavkami za posamezni blok višje, da se namesto sedanjih dveh napetostnih tarif uvede tri, da se odjem prilagaja na tri ali štiri ure namesto na sedem ur, da se zniža delež omrežnine za moč in poveča delež omrežnine za odjem energije je potrebno večjo težo nameniti omrežnini za energijo, ker poda višjo in hitrejšo finančno spodbudo za prilaganje odjema. 

"Seveda pa bi bilo potrebno najprej znižati tarifne postavke tako za moč kot za energijo v uporabniških skupinah, kjer je povišanje skokovito in nesorazmerno." Dodatno predlagajo, da se omrežnina za moč obračunava glede na dejansko realizirano moč brez kaznovanja preseganja določene obračunske moči.

Anketa, ki jo je GZS izvedel med svojimi člani, je med drugim pokazala, da bi novosti, kot so predvidene, pomenile veliko dodatno stroškovno obremenitev. Kot je povedala samostojna svetovalka v službi za okolje, podnebje in energijo pri GZS Andreja Čerče, bi se odjemalcem na srednji in visoki napetosti znižala omrežnina za moč, nesorazmerno pa bi se zvišala omrežnina za odjem, tudi za šestkrat.

V zbornici pravijo, da se podjetja lahko prilagodijo z vidika doseganja obračunske moči, se pa večinoma ne morejo z vidika prevzete energije, saj proizvodni procesi pri večini ne omogočajo prekinitev. Tako se na dnevni ravni ne bi mogli prilagajati časovnim blokom, tudi predvidena omrežnina v poletni sezoni pa ni toliko nižja, da bi občutno zmanjšala strošek omrežnine na letni ravni.

Agencija ne razmišlja o prestavitvi uvedbe novega sistema

Analize, kakšen delež končnih računov za elektriko predstavlja strošek omrežnine, na GZS niso izvedli. Generalna direktorica zbornice je navedla primer srednje velike livarne, pri kateri da bi se letni strošek omrežnine s sedanjih 170.000 evrov povečal na 760.000 evrov.

Agencija za energijo je prejšnji teden navedla, da omrežnina pri industrijskih odjemalcih na srednji napetosti predstavlja med sedmimi in 15 odstotki končnega stroška oskrbe z energijo, pri porabnikih na visoki napetosti pa med tremi in štirimi odstotki, zato da prenova obračuna omrežnine ne bi pomenila pomembnega vpliva na končni strošek oskrbe z elektriko.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je prejšnji teden Agenciji za energijo predlagalo, da uvedbo novega sistema obračunavanja omrežnine prestavi za dve leti. Med razlogi je navedlo opozorila dobaviteljev elektrike, da bi bilo potrebno vsaj trimesečno testiranje vseh mogočih obračunov, česar pa do predvidenega datuma ne bodo mogli izvesti, ker še ni na voljo vseh podatkov. Poleg tega so predstavniki gospodarstva opozorili, da so se podjetja v zadnjih dveh letih spopadala z visoko rastjo cen elektrike in da so že izkoristila možnosti optimizacije glede porabe, tako da bi jih obremenili še dodatni stroški z omrežnino. Kot tretji razlog pa ministrstvo navaja spremembe na trgu zaradi pospešenega razvoja OVE v EU, čemur bi bilo morda smiselno prilagoditi metodologijo.

V agenciji so se odzvali, da ne razmišljajo o novi prestavitvi uvedbe novega sistema. Ocenili so, da bi morali biti deležniki tudi z vidika informacijske podpore že dovolj dobro pripravljeni in da to ne sme biti več razlog za prestavitev.