V Dravskih elektrarnah več kot deset milijonov evrov škode zaradi poplav

V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) bi letošnje leto brez novembrskih poplav lahko ocenili kot izjemno uspešno. Vseeno bodo načrtovano proizvodnjo presegli za več kot desetino, za pet odstotkov bodo višji prihodki v višini 70 milijonov evrov. S tem bodo ustvarili dobrih devet milijonov evrov dobička, kar je za petino več kot lani.

"Do konca novembra smo proizvedli za več kot 2,4 milijona megavatnih ur električne energije in s tem že presegli letošnjo načrtovano proizvodnjo," je povedal direktor DEM Viljem Pozeb in ob tem povedal, da so škodo po nedavnih poplavah že ocenili, znaša pa več kot deset milijonov evrov.

Največji del povzročenih stroškov se nanaša na dva preboja reke Drave iz njene struge v odvodni kanal v hidroelektrarni (HE) Formin, kar je povzročilo zalitje in delno porušitev stikališča ob objektu, preboja stare struge Drave v odvodni kanal HE Zlatoličje ter številnih poškodb obrežnih zavarovanj ob reki Dravi od HE Dravograd do Ormoža.

V DEM sicer tudi letos nadaljujejo z nekaterimi obsežnimi investicijami. V zaključni fazi je obnova HE Zlatoličje, ki so jo začeli leta 2005, s katero bodo po besedah Pozeba tej elektrarni povečali moč za več, kot je moč in proizvodnja ene nove HE na spodnji Savi, za kar so porabili 65 milijonov evrov. Ob tem so v preteklih mesecih zgradili in predali v obratovanje mali HE na reki Lobnici in na jezu Markovci, z gradnjo teh pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje.

Med ostalimi projekti v družbi nadaljujejo tudi z aktivnostmi, povezanimi z izgradnjo Črpalne hidroelektrarne Kozjak. Kot zagotavlja Pozeb, gre še vedno za zelo aktualen projekt, res pa je, da ga zavirajo nasprotovanja civilnih iniciativ. Kljub temu v DEM načrtujejo, da bodo vlogo za gradbeno dovoljenje oddali še pred koncem leta 2014.

Sicer pa se je od idejne zasnove do danes spreminjala tudi finančna konstrukcija projekta. Kot pravi Pozeb, predvsem zaradi upoštevanja stališč oziroma pripomb civilne in strokovne javnosti v času javnih razprav pred pridobitvijo državnega prostorskega načrta, kakor tudi zaradi strokovnih pripomb nemške družbe Lahmayer, ki je opravila revizijo projekta.

S predstavniki civilne iniciative so sicer uspeli vzpostaviti komunikacijo preko odbora za okolje pri Mestni občini Maribor, a prvi mož DEM ob tem priznava, da v razgovorih niso bili uspešni, saj obe strani vztrajata pri svojih stališčih.

"Naše stališče je, da je dialog tako z lokalnimi skupnostmi, kot tudi z vsakim posameznikom na vplivnem območju, nujen. Po mojem osebnem mnenju je krivda v veliki meri na strani predstavnikov civilne iniciative, ki po eni strani projekt podpira, hkrati pa ni bila nikoli pripravljena ne na dialog z investitorjem v smislu iskanja rešitev, niti na kakršenkoli kompromis," je dejal Pozeb.

Na usodo projekta pa po njegovih besedah vsaj za zdaj ne vpliva še ena velika energetska investicija v Teš 6, saj se projekta po njegovem med seboj ne izključujeta. Vendar pa bi se to lahko spremenilo, če država šoštanjskemu projektu ne bi podelila poroštva, saj bi denarni tok skupine HSE v tem primeru zelo vplival na dinamiko izvajanja projekta ČHE Kozjak.

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so v zvezi z usodo ČHE Kozjak povedali, da investicije na področju energetike izvajajo energetska podjetja, investitor pa je tisti, ki odloča o projektu. "Ministrstvo podpira vse projekte, ki spodbujajo rabo obnovljivih virov energije, hkrati pa črpalne elektrarne pomenijo pomemben način hranjenja energije," so pojasnili na ministrstvu.