Ameriški predsednik George Bush je po kriznih pogovorih z vodji Svetovnega monetarnega sklada (IMF) in Svetovne banke ter s finančnimi ministri skupine sedmih najrazvitejših držav G7 dejal, da so se v pogovorih strinjali, da svetovna finančna kriza potrebuje "resen globalni odziv".

(Foto: Reuters)

"Pri soočanju s tem problemom, ki ogroža našo blaginjo, bomo stopili skupaj. Storili bomo vse, kar je potrebno, da bomo rešili to krizo," je dejal Bush in dodal, da bo svetovno gospodarstvo postalo še močnejše kot je bilo doslej. Ob tem sicer ni razkril nobenega novega ukrepa, napovedal je le skupen pristop k reševanju svetovne finančne krize.

Bush je pozdravil tudi dosedanja mednarodna prizadevanja za rešitev krize in poudaril, da bi se skupina sedmih najrazvitejših držav pri reševanju tega problema morala razširiti na skupino 20 držav, med katerimi so tudi največja svetovna gospodarstva, kot so Rusija, Indija in Kitajska. Ob tem je poudaril, da je potrebno zagotoviti, da ukrepi ene države ne bodo spodkopavala prizadevanj druge.

Do podobnih sklepov so v petek prišli tudi finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine G7, ki so na srečanju v Washingtonu najavili akcijski načrt za boj proti svetovni finančni krizi. Ta med drugim predvideva uporabo "vseh orodij, ki so na voljo", v podporo ključnim finančnim ustanovam, tako da te ne bodo propadle.

Ameriški finančni minister Henry Paulson je v ločeni izjavi dejal, da je G7 oblikovala "agresiven akcijski načrt, s katerim odgovarja na pretrese na svetovnih finančnih trgih in pritiske na naše finančne ustanove".

Kako izboljšati situacijo?

Načrt po njegovih pojasnilih zagotavlja skladno ogrodje, ki bo usmerjalo posamične in skupinske politične ukrepe, s katerimi se bo zagotovilo likvidnost na trgih, okrepilo finančne ustanove, zaščitilo varčevalce in uveljavilo zaščito vlagateljev.

Finančniki G7 so v svojem načrtu med drugim zapisali, da bodo članice naredile vse potrebne korake, da odmrznejo posojilne in denarne trge ter zagotovijo, da bodo banke in druge finančne ustanove imele širok dostop do likvidnostnih sredstev in pomoči. Lahko bodo prišle do zadostnega kapitala tako iz javnih kot zasebnih virov, tako da bo mogoče ponovno vzpostaviti zaupanje v finančni sistem, omogočeno bo dajanje posojil gospodinjstvom in podjetjem.

Poleg tega bodo države G7 zagotovile, da bodo nacionalni ukrepi glede zavarovanja in jamstva za vloge 'robustni', tako da bodo ljudje prepričani v varnost svojih vlog.

Zasedanje v znamenju finančne krize

Finančniki G7 so se srečali pred jesenskim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, ki ta konec tedna poteka v Washingtonu in se ga bo udeležil tudi slovenski finančni minister Andrej Bajuk z delegacijo. Zasedanje bo potekalo v znamenju svetovne finančne krize, zaradi katere propadajo finančne ustanove, tečaji delnic tonejo v rdeče, posledice pa že čuti tudi realni sektor.

Še pred finančniki G7 so se v petek v Washingtonu sestali finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine držav G24. Gre za razvijajoče se države iz Azije, Afrike ter Latinske Amerike in Karibov, ki so opozorile, da bi vse globlja finančna kriza lahko negativno vplivala na njihove razvojne možnosti. Zato so priporočile obsežen mednarodni odgovor, s katerim bi preprečili, da bi se ena najtežjih situacij v zadnjih desetletjih še poslabšala.

V ZDA je lani, kot je znano, izbruhnila kriza na trgu hipotekarnih kreditov, ki je prerasla v posojilno krizo in se razširila tudi v druge razvite države. Septembra letos se je razvila v pravo finančno krizo, v kateri propadajo finančne ustanove, tečaji delnic pa tonejo.

Posledice pa že čuti tudi svetovno gospodarstvo, ki se vse bolj upočasnjuje. Številne razvite države so že na robu recesije ali celo že v njej. Posebej prizadeta je avtomobilska industrija, skrbi pa povzročajo tudi gibanja cen hrane in energije, ki močno vplivajo na inflacijo.

Vendar pa dosedanji ukrepi zaenkrat niso prinesli vidnejših uspehov, poudarjajo vlagatelji in dodajajo, da se kriza vse bolj poglablja. Potem ko je najprej močno zamajala ameriški finančni sistem, se je kmalu preselila v Evropo, kjer je še posebej močno udarila Islandijo, in zdaj resneje tudi v Azijo. Tako ali drugače pa krizo občutijo tudi drugod.