Ustavno sodišče zavrnilo Kovačičevo pobudo glede datuma referenduma o zakonu o drugem tiru

Odlok o razpisu referenduma je DZ sprejel 4. julija, predlog pristojnega parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, da se referendum izvede zadnjo septembrsko nedeljo, pa so podprli koalicijski poslanci.

Opozicija se je zavzemala, da bi bil datum referenduma razpisan na dan predsedniških volitev, kar so utemeljili s tem, da bi privarčevali okoli tri milijone evrov. Slednje je v pobudi izpostavil tudi Kovačič in pojasnil, da je odlok DZ v neskladju z načelom socialne države, ker ne zagotavlja gospodarne porabe proračunskih sredstev. Na ustavnem sodišču so medtem zapisali, da gre za zelo splošen očitek, zato da sodišče ni moglo preizkusiti. "Kako je to splošno, kje je tu splošnost," je bil v odzivu ogorčen Vili Kovačič.

Sklep sodišča sicer še preučuje, je pa dejal, da v njem vidi kontradiktornost. Izpostavil je, da sta sodnika Marko Šorli in Klemen Jaklič glasovala proti takšnemu sklepu. "Bomo videli, kaj bomo naprej, lahko gre zadeva tudi na evropsko sodišče," je dejal.

Kovačič, sicer pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru, je v pobudi, ki jo je na ustavno sodišče nesel že dan po sprejemu odloka, zapisal, da odlok datum določa tako, da se tridesetdnevna kampanja začne v času dopustov in parlamentarnih počitnic, z vidika enakih možnosti državljanov diskriminatoren tako do pobudnika referenduma kot tudi do udeležencev, ki bi želeli ali so se že najavili sodelovati v kampanji.

Ustavno sodišče je v sklepu, s katerim je zavrnilo pobudo, med drugim zapisalo, da gre pri referendumski kampanji predvsem za oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu. "Njen namen je zagotoviti dobro informiranost volivcev in seznanitev z vsebino zakona, z argumenti zagovornikov zavrnitve zakona in z argumenti zagovornikov uveljavitve zakona," so zapisali.

Ustavno sodišče je pri presoji upoštevalo, da izvajanje kampanje med počitnicami in dopusti samo po sebi ne pomeni, da je kampanja v celoti onemogočena oziroma neučinkovita, v času sodobnih tehnologij gre kvečjemu za manjšo učinkovitost.

V čas počitnic in dopustov bo padla ena četrtina kampanje, pri čemer je to prva četrtina kampanje. Slednje je pomembno tudi v luči nekaterih drugih rokov, ki jih določa zakonodaja in ki tudi sicer lahko vplivajo na učinkovitost referendumske kampanje. V konkretnem primeru ti roki padejo čisto na konec meseca avgusta, so zapisali na sodišču in dodali, da gre za zadnji teden počitnic in dopustov, ko je razumno pričakovati, da so se volivci večinoma že vrnili v vsakdanje življenje.

Pretežni del referendumske kampanje se bo vendarle odvijal septembra, ki v tem okolju običajno ni počitniški mesec. Glede na navedeno je pobudnikov očitek o skrajšanju referendumske kampanje neutemeljen, so izpostavili.

Ločeni odklonilni mnenji sta, kot rečeno, napisala ustavna sodnika Šorli in Jaklič. Prvi se ne strinja s presojo, da DZ z umestitvijo ene četrtine kampanje v čas počitnic in dopustov ne bo nedopustno posegel v možnost učinkovite referendumske kampanje in posledično možnost učinkovitega izvrševanja pravice do glasovanja na referendumu.

"Zanesljivo čas teka referendumske kampanje lahko poseže v pravico do glasovanja ali pravico do učinkovite kampanje. Ni pomembno samo, da je dan glasovanja določen tako, da volivci lahko neovirano in v čim večjem številu glasujejo, ampak tudi da lahko v za to določenem obdobju kampanja neovirano poteka," je izpostavil Šorli. Poudaril je, da mora kampanja potekati v času, ko bo lahko nagovorila čim širši krog ljudi, to pa v dopustniškem in počitniškem času ni mogoče. "V obravnavanem primeru bo šla kampanja v četrtini časa njenega trajanja mimo kar pomembnega števila ljudi," je zapisal.

Jaklič je medtem zapisal, da odločitev ustavnega sodišča v resnici za nikogar ni dobra, tudi ne za zaupanje v institucijo, ki jo je sprejela. Tudi sam je ocenil, da odlok po nepotrebnem omejuje pravice do učinkovite kampanje, ki so med drugim zajete v ustavni pravici do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Zapisal je, da bi bilo za dan glasovanja mogoče določiti tudi katerega od drugih preštevilnih dni znotraj roka po tem datumu, ki pravic sploh ne obremeni oziroma jih več kot očitno omeji bistveno manj.

"Takšne bi bile na primer skoraj vse nedelje, ki nastopijo po sedaj določenem datumu glasovanja. Že nedelja takoj za 24. septembrom ali ena za njo, itd., bi pomenila, da noben del referendumske kampanje, kot integralni del pravice do glasovanja na referendumu, ne bi potekal v času poletnih počitnic," je zapisal Jaklič.

Brglez pozdravlja odločitev ustavnega sodišča

Predsednik DZ Milan Brglez je odločitev ustavnega sodišča pozdravil. Spomnil je, da je bila odločitev sprejeta s sedmimi glasovi od devetih glasov sodnikov, kar po njegovem mnenju kaže na veliko enotnost ustavnih sodnikov. S tem je potrdilo svojo odločbo iz leta 2014 in potrdilo ter utrdilo delitev oblasti v Sloveniji, meni Brglez.

Ločeni mnenji Šorlija in Jakliča pa sta po njegovem mnenju izredno zanimivi in ju bo natančneje preučil.

Brglez se je sicer opredelil še do možnosti izvedbe referenduma in volitev na isti dan. Spomnil je, da je referendum najvišja oblika odločanja sodržavljank in sodržavljanov in prav je, da se na njem jasno izrečejo o ključnih družbenih vprašanjih.

Spomnil je, da je vprašanje kvoruma za veljavnost referenduma določeno v ustavi. Brglez verjame, da so državljanke in državljani dovolj modri, da bodo sami presodili, kako glasovati na referendumih - za, proti ali pa se vzdržati oz. se ne udeležiti referenduma. "Tudi slednje bi bilo lahko zelo pomembno sporočilo za vse nas, ki delujemo v politiki," je dodal.

Odzivi strank različni 

V poslanskih skupinah so se različno, a glede na njihova stališča pričakovano odzvali na odločitev ustavnega sodišča, ki je zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti glede datuma referenduma o zakonu o drugem tiru. Izvedbo referenduma na zadnjo septembrsko nedeljo so podprli koalicijski poslanci. Opozicija se je zavzemala, da bi bil referendum na dan predsedniških volitev, kar so utemeljili s tem, da bi privarčevali okoli tri milijone evrov.

V SMC ocenjujejo, da to pritrjuje pravilnost njihove odločitve glede datuma, za DeSUS je odločitev sodišča pričakovana, v NSi jo spoštujejo.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je sporočila, da spoštuje odločitev ustavnega sodišča, ki pritrjuje pravilnost odločitve poslanske skupine SMC. "Razvojne projekte države je potrebno nadaljevati v najhitrejšem možnem času, predvsem pa neodvisno od drugih političnih aktivnosti, še prav posebej volitev," je navedla.

Iz NSi so sporočili, da odločitev ustavnega sodišča spoštujejo. Si pa želijo, da referendum o drugem tiru uspe. Tako bodo državljani po njihovem mnenju zavrnili predrag vladni projekt, hkrati pa bo Slovenija dobila priložnost, da ponovno razmisli, kakšen drugi tir in za kakšno ceno potrebuje.

Za vodjo poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojana Dobovška je odločitev ustavnega sodišča pričakovana, saj da je odločalo o "ozki" pravo-formalni ustreznosti datuma, ki je s tega vidika v skladu z zakonodajo. Iz SD so sporočili, da se na odločitev sodišča ne bodo odzvali. Prav tako se niso odzvali v SDS in Levici.